Kaj se dogaja

Z Boštom sva v soboto zarana odrinila iz Ljubljane proti Jezerskem. V sredo na ferajnu sva se namreč dogovorila, da zarineva v Jernejev steber, ker sem si zaželel splezati eno malo??? težjo, da preizkusim svoje sposobnosti. Po kar dolgem in sila sitnem dostopu, sploh v zadnjem delu, sva se s snega podala direktno v steno. Prvi raztežaj z oceno V+(A0) naju je kar precej namučil. Varovanje v snegu, mokra stena in otrdeli prsti od mraza so naredili svoje. Na detajlu sem prvič sprobal, za koliko se raztegne 50m cvilinga. No, pa mi to ni vzelo zagnanosti, le drugi raztežaj sem še prepustil soplezalcu. Kasneje pa je plezarija normalno stekla. Lepo sva se menjala gor proti vrhu in v sosednji steni…

                                                             

Ob začetku letošnjega zimskega obdobja sva s Hrenovko sopihala proti Klemenči jami, z idejo plezanja Desne smeri v Ojstrici in polaganja izpita za starejšo pripravnico. Voda je silila iz vseh mogočih špranj, ko sva počasi stopicala navkreber, sopara pa se je tudi umaknila nekam nad vzhodno Afriko :). Po neprespani noči sva zjutraj zakorakala pod steno. Bližje kot sva bila, več je bilo črnih lis, ki so se raztezale čez skalovje. Sčasoma so lise postale prave zavese mokrote :). Papi bi rekel "Strašne razmere" :). No, dostop je minil, vstopna plošča je bila suha in Hrenovka je začela svojo misijo. Počasi sva se prebijala čez mokre odseke, se stresla na stojiščih in kot nora zatikala frende…

Pred turo: Gremo? -Gremo! Kam pa? -Si že bila na planini Zapotok? Meni je tam tako lepo, da sem se skoraj zjokala. -Ok, pa naj bo Zapotok. Mihelič pravi, da si moraš vzet čas za tiste kraje. -Ja, jaz sem fraj pejva za 3 dni. -Ok! Tam je ful lepa pastirska koča za spat, ful je enih polhov sicer, sam sej bova skrile hrano pa bo! -Ok, al pa če se tako utrudimo, da bova samo popadale v spalke in polhov sploh opazle ne bova,! -Ok, nabaviva 2l vina, da bo težji nahrbtnik? -Ja! Ampak črnega, da se lahko toplega pije! :)    Odhod: Pet minut sem pri tebi, pridi ven! - Ja, ja že čakam. -Mava vse ne? -Ja, juhu, Poli je posodu kar vse frende! - Zakon! Gorilnik maš ne? Jutranja kava je…

   

Plezarija preteklega tedna je zgledala takole. V torek sva s Ščuko plezala Raz Jalovca. Dolg dostop sva si pokrajšala s kolesi,a ker kolesa nimam je v Tamar grizu Nelin germanartwork mestno kolo, ki se dobro znajde tudi na makadamu :). Vse je potekalo precej hitro in ok.15h sva že malicala v Tamarju. Smer je super le zadnji cug je bil malo začinjen z mokro skalo slabše kvalitete. Ker zadnje čase delam samo še neke j…. straže je bolj malo časa za plezarijo in pride vsako fraj dopoldne prav.:) Tako sva v soboto po nočni z Luksijem odrinila na Vršič. Plezala sva Grande finale in pa kombinacijo Vidove ( prvi cug te smeri je fenomenalen) in Stebra ob Kamenkovem kaminu. Predvsem je bilo mraz z…

Včeraj sva z Dalenjcem splezala Bratovsko smer v Srebrnjaku. Smer je res lepa, ne pretežka, skala je super, prav tako tudi razgledi. V steni so bile še štiri naveze, večinoma v Stebru. Z navezo iz Kranja smo potem tudi skupaj odabzajlali in sestopili. Bilo je lepo. Aja, slike so samo od Dalenjca, ker sem se jaz celo smer psihično pripravljala na detajl v prečki. Prečka zob nima in mi jih ni mogla pokazat, detajla pa tut ne. Tko da mi Bregarjevega izreka (prečka ni nič kriva, ona je sam tam pa čaka na plezalca) sploh ni blo treba uporabit :)

V soboto sva se z Davidom lotila Stebra revežev. Miheličev opis je glede poteka smeri natančen, tako da sva le sem in tja kak meter preplezala malo po svoje, slavospeve bleščečim ploščam v srednjem delu je pa treba vzeti z rezervo. So kar majave. Lepo plezanje v dobri skali se začne šele z zajedo in ob pojemajoči težavnosti traja do vrha. Plezala sva izmenično. David je bil suveren, tako da sem se počutil, kot da bi lezel s prekaljenim mačkom, ne pa svežim tečajnikom. Pivce v Erjavčevi koči smo ruknili skupaj s Petro in Nežo, ki sta ta dan tudi zmrzovali v stenah nad Vršičem.