Kaj se dogaja

Poleg uvodnega predavanja in začetka nove alpinistične šole, smo z družabnimi aktivnostmi otvorili tudi plezanje na naši steni. Za to je najbolj primeren en in edini FART - Ferajnovska amaterska rekreativna tekma, tokrat že druga po vrsti. Neli in ekipa postavljalcev so pripravili 20 bolderaških in drugih problemov, ki smo jih tekmovalci bolj in eni predvsem manj uspešno napadali. Za konec pa so pripravili še revialno tekmo slepega plezanja, ki je na vse pustila izredno močan vtis. Kapo dol organizatorjem za odlično pripravljene bolderje in program. Na koncu smo najbolj vztrajni pričakali še pečen kostanj. Kot je že stalna rečenica v naših krogih. "Fino je blo. Še bomo šli."

Pravijo, da je FB ena sama neumnost. Meni pa je vendarle omogočil, da sem v soboto doživel uživantsko plezarijo. Pa pustimo podrobnosti. V soboto zarana sva z Evo Breznikar odrinila iz Ljubljane v Logarsko dolino. Zastavljen cilj je bila Igličeva smer v Mali Rinki. Po slabih dveh urah dostopa, sva zarinila v steno. Takoj za nama pa še kolega iz AO Litija. Sva že mislila, da bova morala hiteti. Pa sta imela kolega druge načrte. Plezat sta šla Debeljakovo varianto Igličeve, tako da sta se po tretjem cugu ločila od najine smeri. Z Evo sva si zato lahko vzela malo več časa za zahtevnejše raztežaje. Skala je odlična, smer lepo speljana, skratka res lepa uživaška plezarija. Žal pa na vrhu nisva…

Po dveh dneh intenzivnih pogajanj in priprav, smo se Sandra, Marko in jaz pognali v, pred kratikim z našega AO že obiskano, smer v Debelem vrhu. Kljub »pokvarjenim« budilkam, od strmega dostopa pekočih nogah, občasnem rahlem dežju, smo se dobre volje razgibali skozi prvi raztežaj opremljene smeri. Pri naslednjem raztežaju smo ugotovili, da so ti predolgi, saj smo morali narediti vmesno varovališče. Pri tretjem je bila ista zgodba, pri četrtem pa smo že bili sklepčni, da plezamo s krajšo vrvjo. Z višino je veter vedno bolj pritiskal, je pa zato plezarija postajala vedno bolj uživaška. Vsake toliko je sledil odsek trav, kot nalašč za uporabo Žiletove prvine. Drugačen obraz pa je imel drugi…

Po več kot enomesečnem potovanju je bilo treba v hribe sprobat formo. S Primožem se dogovoriva za soboto, ko naj bi bila vremenska napoved še okej. Ideja za smer pade: SV raz Kalške gore. Meni se zdi preveč severna (mrazzz), Primožu pa bolj vzhodna, 'saj bova itak zgodi štartala pa na jugu bo jugozahodnik bril pa če so oblaki je itak vseeno, kje si'. Zmaga vzhod, zato se v ne več tako ranem jutru v slogu heavy and fast podava pod steno. Vzhodna stran se v vsej svoji toploti pokaže le na dostopu, ko zašvicava v siju toplih sončnih žarkov. Ni kaj, tile dostopi nama res ležijo, sva mela ves čas občutek, da sva počasna pa sva bla že v dobri uri gor pa še light and fast, namenjeni na Kokrsko…

V petek zvečer sem se vsedla na vlak in se zjutraj zbudila v Švici. Tam me je pobrala črna makina v kateri je sedela Hermanca in sva šli. Čez lepe švicarske prelaze v Saas Fee. Pred vasico pustiš avto in jo peš mahneš do izhodišča. Še sreča, da sva v avtu klepetali kot za stavo, kajti ko sva si nadeli takozvane nahrbtnike, so se noge začele šibiti in 4 ure dolg dostop je bil precej bolj tihoten. Nekje nad Mischabelhüttesva na grebenu postavili šotor in romantika je bila neskončna, ko sva iz toplih spalk zrli malo navzgor v zvezde in malo navzdol k lučkam v Saas Feju. Dopoldan sva stali na vrhu Nadelhorna (4327m), ki sva ga dosegli po grebenu normalke. Popoldan sva bili že nazaj v dolini in…

Močno zdesetkana, ampak res močno zdesetkana ekipa se nas je zbrala z neko željo raziskovanja, za nas novih skritih kotičkov naših gora. V petek smo se proti bivaku za Akom odpravili Petra, Vesna, Vanč in Gres. Zaradi razno raznih okoliščin se je tudi plan dvodnevnega plezanja skrčil samo na soboto.  Ampak važno je da se gre. :) V petek zvečer smo prispeli v bivak, zakurili, rekli besedo dve in zaspali v toplem bivaku.   V soboto smo takoj zarana krenili: jaz in Vanč proti Malem Oltarju - Bučer Kristan, Petra in Vesna pa proti vrhu Široke peči.   Dostop nama je z Vančem hitro minil in kaj hitro sva že šlatala ledeno skalo Malega Oltarja. Kmalu se naju je usmililo še sonce in naju prijetno…

S Kajo in Špelo smo šli na (v) Nebeško simfonijo. Smo bili kar glasni. Sila neolikano. Ampak pri vsem tem prijetnem soncu, toplih travah, dobri družbi, lepih plateh in dveh bolderskih problemih ni šlo drugače.

Z velikim zadovoljstvom oznanjamo, da se bo alpinistična šola začela z uvodnim predavanjem v sredo, 5. oktobra 2016, ob 19:00, v Plezalnem centru AO Železničar. Predstavili vam bomo vsebino alpinistične šole, dejavnosti in prostore odseka.    Letos smo zaradi selitev v nove prostore prisiljeni v omejitev številka prijav. Zato vabimo vse, da opravite neobvezujočo prijavo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..   Pri morebitni omejitvi vpisa bomo upoštevali vrstni red teh prijav in plačilo prvega obroka tečajnine.   Redna cena alpinistične šole je 300,00 €, za študente s statusom, mlajše od 26 let pa 220,00 €. Cena vključuje članarino,…