Kaj se dogaja

Sestanki so dali plan in plan se je začel materializirati. 17. 12. 2016 smo otvorili novo sezono Alpinist/ke in jo mahnili v drytooling plezališče Zagorje. Pripravniki David, Dohtar, Hrenovka, Sandra, Đoni, Redarka, Žiletka in Željo smo podu budnim Gresovim očesom napenjali štrike po plezališču. Zahvala gre Gresu, ker je tako pridno napeljeval vrvi, da smo ostali lahko varno brusili kamne in kovino. Turi sta se pridružila še Bošt in Žile, ki sta potegnila eno večraztežajno lepotico. Bilo je lepo. Gremo še kdaj. Meni osebno se prav mudilo sicer ne bo :). Foto utrinkov je do mene prispelo bore malo. Ena slikca za pokušino pa je...

Z Edotom sva si zaželela lahkotnost plezarije in občutek ob trdno zapičenem cepinu v kompakten sneg podoživljati čez prihajajoče praznike. Za izpolnitev omenjenih kriterijev je Edo predlagal Kratko Nemško. Smer je hit te zime in zagotovo naju ne bo razočarala sva modrovala. In naju ni. Spodaj poteka plezanje v kopni skali, tako da se z varovanjem nisva dosti ukvarjala. Nad Nemškim turncem pa povsem zimske razmere, kompakten sneg, tudi led, prava idila. Največ dela sva imela z izstopnim raztežajem Zimmer-Jahna, ki pa je prava češnja na torti. Na sestopu sva ujela še nekaj prepotrebnih sončnih žarkov. Čudovit uvod v praznične dni.  Vse dobro vsem!

Včeraj sva vso dnevno svetlobo in še precejšen del noči z Boštom preživela v Kaminski smeri Zadnje Mojstrovke V spodnjem delu nisva bila preveč hitra tako, da naju je v zgornjem delu smeri ujela noč. Plezanje je bilo res uživaško a na nekaj mestih tudi precej napeto z precej orodjarjenja in občasnim pikanjem škripovca. Na vrhu smeri kratko proslavljanje nato pa hitr sestop in premik na ferajn kjer sva za las ujela zadnje komade BFMJ! Odličen prvi zimski dan.

V četrtek smo se z Gerbcem in Boštom odpravili pod VMP. Dostop traja celo večnost a se splača. Splezali smo smer Črni kamin, ki je v sredinskem delu ponudila s super plezanjem v mešanem terenu. Razmere so še vedno super le v vršnjem delu se je precej prediralo. Sestopili smo po grabnu in z dvema abzajloma prišli nazaj pod steno.

Včeraj, v soboto smo se z Nežo, Primožem, Primoževo kolegico Ano in njenim Tofsijem odpravili na Visoki Rokav čez Plovdov rovt. Pot do bivaka se je nekoliko vlekla, sneg pa se začne le nekoliko pod bivakom. Ozebnik je dobro zalit, tako da smo bili kaj hitro na vrhu ozebnika. Ker se je Neža na hitro odločila, da gre z nami, nismo  imeli seboj cel cviling na eno navezo, tako da je Neža nekoliko posedela na vrhu ozebnika, jo nato mahnila dol in osvojila Šplevto. Med tem časom pa smo se ostali štirje odpravili na vrh Visokega Rokava.  Do vrha grebena smo potegnili tri cuge, po grebenu na vrh Rokava pa je bilo še 5 min hoje brez težav, saj je snega dovolj, z vrha pa nor razgled. Nazaj do vrha…

Za soboto se nikakor nisem mogel odločiti ali bi šel po re-kreacijo v Kamniške ali po kreacijo v Julijce. Šele na obvoznici me je potegnilo v kreacijo in tako sem parkiral v Trenti in šel za nosom iskati razmere in lepe prehode. In našel sem jih :). Po nekajurni hoji sem uzrl linijo, ki sem jo ocenil kot primerno za moje sposobnosti :). In tako sem zaplezal. Začne se položno, da ogreješ noge, potem pa postane malce strmalnejše :). Plezarija vseskozi lepa, mestoma strma ampak z nekaj nežnimi gibi se elegantno pomikam višje do vršnega pobočja in po uri in pol vriskam na vrhu, se nastavljam močnemu soncu, zadovoljen in srečen, da sem onemu spodaj ukradel še en dan :). Lepo je biti tam…

Že prejšni teden ko sva se z Žiletom vračala iz Grossglocknerja so pogledi na Martuljške konce obetali dobre razmere. Tako sva se z Neli v soboto 3.12. odpravila proti bivaku za Akom in v nedeljo pod vršace pogledat kako izgleda od blizu. Ogledna ture je navdušila in v sredo sem se že vrnil nazaj v te konce. Na dostopu sem precej hitel, kar me je potem teplo celi dan :). Na vstopu srečam še Meri in Gerbca z istimi načrti in hitro smo združili moči in popikali do vrha Malega Oltarja po smeri Bucer Kristan. Razmere so bile res noro dobre. Nato se spustimo v krnico in naprej proti Dovškem križu v štrajfn, ki sva ga z Neli ogledovala v nedeljo. Izkazalo se je za super smer s precej strmim prvim…

Na licu mesta sva s Primožem spremenila prvotni plan, pustila opremo pod nekim balvanom med ruševjem in jo mahnila po kondicijo, ki je ni nikoli preveč. Odpravila sva se proti Luknji in naprej proti Bovškem Gamsovcu. Sneg na tej strani je bil že v dopoldanskih urah precej južen, vendar ga ni tako veliko, da bi morala gaziti. Na vrhu Gamsovca sva nekoliko posedela in se nastavljala soncu, nakar sva se odpravila na drugo stran Gamsovca. Na te strani je bil sneg dobro predelan in sva jo odpikala navzdol in podaljšala korak proti Stenarju. Ko sva se približala Stenarju je Primož uzrl nek krajši žleb s snegom, ki je že od spodaj pod steno dajal videz, da zna biti lahek in zabaven. Prav tako pa…