Kaj se dogaja

Če smo doslej bolj tipali, gre zdaj zares. Tretja tura alpinistične šole naj bi nekoliko bolj odstrla zastor v svet alpinizma. Tokrat nas ni zeblo, celo 'zašvicali smo se ful', ko smo v nedeljskem jutru marširali proti vipavskemu alpinističnemu poligonu. Tudi deževalo ni, ampak se nam je vsake toliko nasmehnilo sonce. Izdelava različnih sidrišč, priprava na plezanje, sporazumevanje in napredovanje naveze, nameščanje klinov in drugih varoval, priprava sidrišča za spust in spust ob vrvi ... Učili smo se alpinistične abecede, ki se nam, ko moramo stvari prijeti v svoje roke, včasih še vedno zdi kot kaka jedrska fizika. Nismo še suvereni, pogosto tudi šlampasti. Vemo, da nas čaka še dosti…

Sredo smo Gres, Poli, Cuker (tri hrane:) in jaz namenili dvem ljubeznim. Hribom in ferajnu. Z Boštom sva šla v Severozahodni greben, druga dvojica pa v Kratkohlačo. Kljub temu, da snega praktično skoraj ni več, se je mestoma vseeno gazilo do kolen. Sneg je bil južen, razmere pričakovano nikakve. Pa je bilo vseeno super. Greben je res uživaški, varovala sva se en cug, večinoma pa ni večjih težav. Sestopila sva čez Srebrno sedlo v Repov kot, v dolini pa sta naju že čakala navdušena prijatelja, ki nista mogla prehvalit "hukov" v Kratkohlači. V stilu dneva smo zaključili na ferajnovskem martinovanju.      

Sprejem bil je živ! Nekoliko zaspani še smo lezli iz avtomobilov na planini Blato, pa četudi ni bilo ravno zgodaj. Za nekaterimi je bila že ena noč na Vogarju, glavni razlog pa, da je bila prva novembrska sobota pač siva. A so nas kaj hitro za dobrodošlico prebudile prve dežne kaplje. Nismo se dali, pisana karavana je po brezpotju krenila proti Jezerskemu Stogu. Ucvrli smo jo po strugi grabna, pa po uhojeni poti čez planino Krstenica, po grebenu do skal, potem pa še nekaj plezanja in že smo bili na vrhu. Ne, ne, ni šlo tako zlahka, kot se sliši. Druga skupna tura je bila pravzaprav pravi mali oviratlon. Dežne kaplje so se spremenile v naliv, gorski vetrovi so nas skorajda prestavljali po…

Gregorčič je namignil, naj v soboto od doma ne odhajamo prezgodaj, in nebodigalen smo Sandra, Klaudija, Janko, Marko in Marjeta takoj poslušali. Poteza se je izkazala za odlično, saj smo si morebitne zablode vsaj v prvem delu prihranili. Nekdo je zagazil pred nami. Ko sta se naša nesojena vodnika obrnila, ker nista znala več naprej, je železničarska pamet (beri Janko) našla prehod, kjer ni poti. Po tem je bila orientacija do Bivaka 2 igrivo lahka, a smo do njega vseeno komaj prilezli. Tehniko gaženja z ritjo v snegu bo pač treba še izpiliti. Smo pa zato do potankosti obvladali temperaturo v bivaku. Markovo flambirano sadje je uspelo živo srebro s prvotnih -2 stopinj Celzija dvigniti na…

Danes sva šla z Gresom malo gazit proti Kamniškemu sedlu in lahko z gotovostjo rečeva, da se je zima začela in da že pošteno tolče s šapami :). Snega je bilo ogromno, tako da sva iz varnostnih razlogov opustil ritje sedla :). Bilo je vseeno fino, veter je napravu piling na obrazu in šnopec pri Jurju še nikoli ni tako pasal. Žal nama je obema odrezal noge, verjetno zato, ker sva ga zalila z bjrco :). No, jota je potem postavila stvari na svoje mesto :D. Letos bo dobra zima ;).

Za krompirjeve počitnice je Alpinistka končno stopila na ledenik nad Courmayeurjem. Pozdravilo nas je perfektno vreme, veliko frišnega snega in zelo znosne temperature za nekajdnevno bivanje v šotorih :). Za piko na i pa so poskrbele niti ne tako slabe razmere za plezanje, vsaj v tistih smereh, ki smo si jih nekako že doma nagledali ;). Malce je razočarala samo švoh udeležba, saj smo bili le trije (Ciga, Neli in jst), predzadnji dan se nam je pridružila še Hermanca. Ampak kot s(m)o včasih rekli: "Četa mala, ali odabrana" :). Kaj še napisati kot bilo je fino in zdi se mi, da zelo dobra izkušnja za mlado Alpinistko. Žal smo domov odšli s težkimi srci in rosnimi…

Začelo se je! Sobota ali nedelja, to je zdaj vprašanje. Dežurni vremenoslovci so odločili, da bo za bodoče alpinistične pripravnike primernejše nekoliko bolj suho in toplo vreme, zato smo pod vznožje plezališča v Črnem kalu krenili v soboto (na koledarju je bil 22. oktober). Še sreča, da smo zjutraj vseeno nase navlekli dolge gate, učna ura pod skalo je bila namreč kar hladna, milo rečeno. Pritoževali se sicer nismo, da nam ne bi že prvi dan na terenu povedali, da nismo iz pravega testa za ekstremne podvige, ki nas še čakajo. Potem pa smo plezali. Od Turbo folka in Najboljšega soseda do Mea culpe. Trojkice, štirkice, celo petkice. Smo se kar raztepli po sektorjih. Ker smeri še ne znamo…

Pozdravljeni,   v letošnji izvedbi alpinistične šole imamo še nekaj prostih mest. Vabljeni, da se nam pridružite na sredinih (ob 19:00 v PCAOŽ) predavanjih alpinistične šole. Pristop k šoli je možen najkasneje do konca meseca oktobra.   Več informacij lahko dobite pri: vodji šole: Boštjan Tomplak -  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., namestnici vodje šole: Petra Muhič -  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in načelniku odseka: Rok Zaletel - Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oz. 040 613 795.   Podatke o letošnji alpinistični šoli najdete…