Kaj se dogaja

V njem sva se pretegovala v sredo s Tadejem Debevcem AO Rašica. V spodnjem delu smer sledi kotu oz.zajedi,gre čez previs, kjer naj bi se ubil Klement Jug in po platah do rušnate glave. Nato zavije desno po gredeh in skokih iskaje prehodov v zgornji del in ko se zbašeš čez zadnji previs v kotu si na na vrhu stebra,spet iskaje prehodov po Kozorogovih stezicah do Plemenic od koder skozi Luknjo v Vrata. Smer je lepa, orientacija logična, dobro nabit je samo en raztrežaj,drugje so klini poredko,stojišča si je potrebno sproti izdelati. Skala je presenetljivo dobra, na momente spominja na pakleniško ali dolomitsko, seveda pa brez krušljivih delov pač ne gre. V steni sva pustila en klin. Oba sva…

V soboto sva se s Katjo odpravila v zahodno steno Planjave in si izbrala omenjeno smer. Začetna dva lepa cuga se iztečeta na gredino, kjer je potrebno poiskati pravo lopo (jih je več), druga z leve. Nato preko buhtla, sledimo seriji žlebov, ki se zaključijo v desni strmi kamin (detajl smeri). Nato še ena lepa štirica, spust v škrbino in prehod preko okna. Od tu do markirane poti poplezavanje po krušljivem grebenu, pa tudi sicer na nekaj mestih pazljivo. Smer je že kar dobro nabita, bogatejša še za en klin. Ocene iz Miheliča povsem realne. Smer sva plezala v prijetni družbi kolegov iz AO Cerkno (Tjaša, Andrej), temu primerno smo ob (odličnem) šnopcu in pivu v koči tudi nadaljevali.     

V četrtek sva šla z Bregarjem v Vežico in splezala Akademsko smer. Smer je zelo lepa, strma, skala super, detajl zanimiv. Če bi bila še vsaj 100 metrov daljša bi bilo še toliko bolje. Detajl sem preplezala kot druga in je bila zato moja glava "na mestu", kar mi je pomagalo, da sem ga uspela preplezati na fraj ... Hvala Bregar za cug! :). Do vrha nisva nadaljevala in sva tako sestopila čez ruševje (malo je sitno) in poabzajlala do vstopa smeri. V celotni steni sva bila sama in se naužila zvoka narave. Bil je fajn dan ...    

Že dolgo je v meni gorela želja, da zlezem na Veliki Klek(Grossglockner) čez  greben Studlgratt in zaključim trilogijo vseh treh glavnih  grebenov, ki vodijo na Veliki Klek. Manjka mi še spodnji del Nordgrata, ki sem ga pred leti del plezal čez Mayerrampo, ki priključi na ta greben. Mogoče nekoč v prihodnosti…  Pot je enostavna iz Kalsa do koče Studelhutte, kjer sva prespala. Zaradi slabe vremenske napovedi sva odrinila nekaj pred četrto uro zjutraj.  Sama smer je polna različnih pomagal, svedrovcev, jeklenic ... Tako, da žal malo izgublja svojo pristnost alpinistične smeri. Smer kopna, pristop čez ledenik shojen.  Plezala sva nenavezana, brez gužve pred nama. Za nama je bila pa prava…

S Petro sva ugotavljali, da to poletje še nisva skupaj plezali v skali, zato sva morali takoj v akcijo. In če so Rinke letos na ferajnu res popularne, sva v petek tudi midve mogle tja- v Direktno v Štajersko Rinko. Prvotni načrti o spanju pod milim nebom so padli v vodo, tako da naju je potem čakal ne ravno zgodnji odhod iz Lj in vroč sončen dostop. Ta dva tudi kriviva, da sva na gredi zavili levo in ne navzgor v glavo- bo pa za drugičJ Če se še kdo odloči za to potezo- ko prideš v škrbino, plezaš še en cug v levem delu (~III, tu pa tam kakšen klin) in ne greš po škrbini navzdol, kot sva to naredili midve. No v to, da bi morali poplezavati celo pot navzol sva dokaj kmalu podvomile in…

Včeraj sva se z Žiletom podala v omenjeno smer. Kot rojenemu Šentjurčanu mi je prav zadovoljsto, da sem jo lahko lezel.     V smeri prevladuje zelo dobra skala, najdeš pa tudi tako sumljive kakovosti. Klinov je zelo malo, tako da varovanje v večini nameščaš sam. Možnosti varovanja na zatiče in metulje so fenomenalne. V smeri sva pustila en klin. Smer se nama je zdela težja kot pravi ocena, če se z oceno detajla še lahko strinjava, je zajeda, ki služi kot orientacijski kažipot, tista ki je mnogo podcenjena. Za naju kar detajl smeri. Očitno je avtor smeri (Jože Zupanc) ob plezanju v navezi s Frančkom prevzel tudi njegovo ocenjevalno lestvico. =) Žile je zlezu na fraj, js bom pa mogu še prit…

Matevž, Katja, Špela in moja malenkost smo že v petek zvečer odrinili proti Okrešlju s ciljem, da splezamo Igličevo smer v Mali Rinki. V Frischaufovem domu smo srečali še Edvina in Stanko, ki sta bila namenjena v Direktno. Edvin in Stanka zta izrabila udobje koče, ostali pa smo se odločili, da poizkusimo prenočiti v soju polne lune. Noč je bila topla, jasna in vlažna. S toploto in jasnino nisem imel težav, z vlago pa se je morala spopadati spalka. Ker se v takem času že zgodaj prične daniti, smo tudi temu primerno zgodaj vstali in se odpravili proti vstopu. To je bil zame četrti vstop v to smer. Ker sem letos bolj slabo vplezan je bila smer zame tokrat kar naporna a lepota in kvaliteta…

Lepa, konstantna, mokra, plezljiva.  Skala odlična. Vredna vsakoletnega ponavljanja. Smer sva imela cisto zase. Nobenega preganjanja, čakanja in proženja kamnov. Glavo sva pa plezala nekje čisto po svoje J. Vreme nama je odlično služilo. Moja soplezalka je bila Stanka. V smer pa le vzemite kakšen klin, kajti  kakšno varovališče je že pošteno preparelo in je varneje narediti zraven svojega. Nisva bila pa ta dan sama v stenah Rinke. Še nekaj želežničarskih navez je veselo vriskalo tam okrogJ Lep pozdrav.