Kaj se dogaja

Z Niko sva prvič združila moči in se nekega vročega petkovega jutra podala v Vzhodno smer v Mali Rinki z vzhodnim pristopom (beri: nažigalo je kot pri norcih). Lotila sva se jo z velikim entuziazmom, prešernega duha in v pričakovanju opevane skale in lepote (tako stric Mihelič), ki pa se iz raztežaja v raztežaj kar nista hoteli udejanit. Tudi neskončno trenja v vrveh v prvih raztežajih, zagruščenost :)) (kako lep slovenski izraz za krš) in plaz padajočega kamenja tik pred koncem nista načela najinega optimizma in dobre volje. Smer je res lahka (a je zaradi skale nikakor ne gre podcenjevat), odlična za začetek sezone in ima kar nekaj lepih trenutkov. Še poprej pa sva v ponedeljek z Emo…

Ker se GM4O nezadržno bliža, sem danes zarana združil prijetno s koristnim. Iz Kamniške sem se podal na Petkove njive z idejo, da do stene Vršičev švicam, se nato malo oddahnem, preplezam par smeri in potem spet švicam čez Presedljaj v dolino :). Dopoldne je vreme še sodelovalo, potem pa se je spet začelo - meglice, oblaki, veter. No, k sreči sem do takrat že preplezal tri smeri :). Začel sem z Lukmanovo, ki je odlična za ogrevanje, pa še potek je jasen :). Nadaljeval sem s Frančkovo Črno jamo z oceno III, ma sem ji suvereno pripisal IV :). In ker vedno ne stopiš v drek, sem za konec odkril lepotico, ki ji daleč naokoli ni para. Govora je o Smeri mimo votline. To je pa najlepša smer na…

Včeraj smo imeli skoraj skupno turo Alpinistke na Vršič :). Jaz in Katja sva šla Kranjsko poč, SlaTki in Klobuk sta šla Albinco, Kruh in Gres pa Vodnjak želja. Midva sva se smeri lotila precej umirjeno, dopustniško in uživala v super skali. Kamin na sredini je res pravi užitek :). Steno smo imeli zase :D. Po nebu so se podili neki oblaki in meglice ampak če je kaj frskalo popoldne, smo mi bili že na varnem v dolini :).      

Konec tedna smo se končno odpravili na prestavljeno tečajniško turo v hribih. Naša destinacija so bile Petkove Njive, kamor smo prisopihali že v petek, da smo bili v soboto nared za plezalske podvige. Nekateri so se razvajali pri oskrbnici v koči, drugi pa smo se kljub svizcem, ki baje lomastijo naokoli, polegli kar po tleh. Zjutraj smo se razdelili po navezah: Primož-Meta-Vesna, Slatki-Kaja-Tajda in Metek-Silvo ter odšli napadat vsak svojo steno. No, pravzaprav sta se izkušenejši navezi gnetli v SZ razu v Vežici, medtem ko sva se midve s Kajo spopadali s svojo prvo smerjo – Lukmanovo. Zatem sva opravili tudi s Preložnikovo in njenim detajlom ter se tako navdušili, da smo se odločili…

V soboto zarana smo jaz, Katja in Vanč zarinili v nedrja Velike Babe in jo uspešno položili. Smer je relativno lepa a dooolga, dobro opremljena, plezanje na trenje je zanimivo, včasih moraš malo popaziti kje smer zavije, da po več kot ducata raztežajih ujameš izstopni štant. V smeri smo bili mi in še ena naveza. Sestopili smo čez Jezersko sedlo in tečno Žrelo. Dan več kot izpolnjen.  

Z Žigom sva v nedeljo napadla smer Pokovec (5+, 150 m) v Trati. Ta mulc je od naju mestoma zahteval, da se preleviva v človeka-pajka in se prilepiva na gladko plato! V drugem cugu pa nama je naklonil tudi lep previs. Ker sva imela enojčka, sva se odločila, da abzajl zamenjava za hojo. Med vzponom po divjih travah sta se nama pridružila dva gamsa, ki sta veselo poskakovala in rajala tam okrog. Potem je Žiga s svojim izostrenim čutom za orientacijo našel prehod do poti, ki vodi čez Gamsov skret in po njej sva sestopila. Pivo v Kamnški Bistrci je bilo hladno.

Včeraj sva s Petrom plezala omenjeno smer. Smer je lepa s super skalo le predzadnji raztežaj jo malo kazi, ker je čisto podrt. Bral sem da je orientacija v spodnjem delu bolj zahtevna tako da brez ene slepe ulice ni šlo :). V spodnjem delu smeri so klini praktično povsod. Tako sva nekako po občutku našla prehode do kotanje in lažjega sveta. Čakal naju je še sitno ozek kamin v katerega z nahrbtnikom nikakor ne gre. Pa tudi kaka kletvica ne uide :)  Na vrhu sendivč sončenje in sestop. Hitro sva ujela potko, ki pelje proti škrbini. Snega je se nekaj a je ravno pravi da posmučaš v dolino :). Super tura, lepa smer in tečajnik z nasmehom in vrjetno hudim musklfibrom danes :D

V soboto sem z Marjanom plezal Akademsko smer v Vežici. Smer je lepa, skala fina, mestoma mokra, ampak se da lepo splezati. Tisti, ki ste bili na skupni turi in ste sestopali v dolino ste naju spodbujali ravno v detajlu smeri.  Hvala želežničarskemu občinstvu:). Smer je lepa in vredna obiska.