Kaj se dogaja

Dalenjc je poganjal pedala nekje okrog domačih logov, Kruh je veselo skakal po Kibubi, jaz pa sem izkoristil priložnost in uresničil dolgoletno željo :). Zapeljal sem se na Vršič in preplezal Severni raz v Mali Mojstrovki. Že ne vem katerič, haha :D. Nucal sem slabe pol urce. Sestopil po Hanzovi in nadaljeval pod S steno Velike Mojstrovke, kjer sem naciljal še Smer Debelakove :). Za to sem nucal malce več, skupaj s pavzo na sredini sem plezal 1h 50min :). Ipak je visoka 450 m, pa ne znam jo še na pamet, haha :). Že zelo dolgo sem želel povezati ti dve lepotici in danes je uspelo :). Vreme je bilo ravno pravšnje, malce meglic, malce vetra in malce sonca :). V hribih je fajn, pejte plezat…

Prešnjo Nedeljo sva s Katjo obiskala Vipavo in plezala Nikolajevo smer (IV/II-III, 375m). Smer začne z lepim stebrom, nadaljuje skozi đunglo, na lepo strmo ploščo (kjer tiči zelo znan klin :), nato pa se vse do vrha izmenično hodi, trentarsko poplezava in malo pleza. Poleg razigranih gamsov sva uživala v miru sama. V četrtek pa sva opravila s smerjo Janc-Mali (IV+/IV-III, 160m). Začne z rahko tečno zajedo, dva šodrasta raztežaja proti desni, nato lepa prečka v levo in še lepši zadnji raztežaj zaradi katerega se ta smer splača. 

Po ovinkih se bojda govori, da naš trio porkodijo od alpinističnega certifikata loči samo še izpitna tura.   

V soboto  sva šla s Primožem plezat v Planjavo smer Sešetra. Vreme lepo, smer tudi. Nekje malenkost krušljivo, proti vrhu zaraščeno. Detaljli so zmerno nabiti. V smeri sva bla sama, zato sva si vzela čas in uživala. Na sestopu sva še malce pogozdarila med ruševjem in potem do avta sestopala v spremstvu dežja, turo pa zaključila pri Meti na piru. Fajn je blu.

Včeraj popoldne sva se prvič navezala na štrik z Perotom. Našim novim tečajnikom. Šla sva lest v Staničev vrh. Plezala sva Zvesto nevesto, ki jo lahko  preimenujem v Zanohtano nevesto. Doživela sva vse. Od sonca, vetra do snega in dežja. Lepo je bilo.

V torek, 12. maja, sva z Markom Lebanom (AO Cerkno) v zahodni steni Novega vrha  splezala zgoraj navedeno smer, na sliki označeno z modro barvo. To je smer, ki ne ponuja velikih težav, kot večino naravnih prehodov v zahodni steni Novega vrha. Vstopiš okoli deset metrov levo od vstopa sm. Še je čas in plezaš po plitvi grapi naravnost navzgor na raz (II). Držiš se bolj leve strani saj je pečevje tu dokaj dobro. Ko prideš na raz, ki je v bistvu na desni strani in je le-ta rob gredine (z čopi trave) smeri Še je čas in ki tu zavije rahlo levo v kompaktno gredo-ploščo, urediš varovališče prav pod ploščo. Nadaljuješ desno v sosednjo gredo in po njej do vrha na raz (III-IV) in po njem na vrh…

Včeraj sva z Dalenjcem spet plezala v Mlinarici :). Ja, to postaja že tradicionalna tura za začetek sezone :). Kaj češ, predvidljivi smo in ujetniki navad pravijo :D. No, kakorkoli že, v J steni Lešarjeva peči je bila ena linija, ki mi že kaki dve leti ni dala mira. Malo sem jo šparal, ker sem sumil, da jo krasi fantastična skala in lepi prehodi. Ampak ker se samo od šparanja ne da živet, sva jo včeraj šla potipat in nisva bila razočarana. Skala je res odlična, malo šodra je na policah ampak večinoma pa ne najdeš majavega grifa, pa če ga iščeš s povečevalnim steklom ko Šerlok Holms :D. Prehodi lepi, logični in klasični, zato je tudi ocena taka: V/III-IV, 350 m. Vmes sva zagrešila dve…

Ko je glavni namen plezarije čisti hedonizem, je stena ob jami Govic preverjeno pravi cilj. Dostop je sestavljen iz lahkotnega sprehoda ob jutranje čarobnem Bohinjskem jezeru in kratke strmine, kjer se telo ogreje na delovno temperaturo. Razgledi ves čas božajo oči in dušo, idile pa ne pokvarijo niti mestoma precej krhke plate in nekaj šodrastih odsekov. Jezero je že primerno za osvežitev – po uradnih podatkih ima 15 stopinj, neuradno pa še kakšno več. V smeri Kat sva uživala Gita in Primož.