Novi sms-ji :
- nedelja, 8.6., 10:14 :
Vse te dni je snežilo, danes je le oblačno. Igrajo Enko; rezultati : Kruh 221, Poli 239, Metek 646 in Dalenjc 1025. Poli želi vsem lahko noč :) tam je polnoč, so 10 ur za nami.
- torek, 11.6., 1:02 :
Prečiščeno besedilo Polijevega sms-ja :) Nič novega. Že šest dni, ležijo, berejo in igrajo Enko, ker ves čas sneži in naj bi tudi naslednjih šest dni. Vsi so ok :)
Vesela novica :) 4.junija so fantje po zgornjem delu smeri West rib priplezali na vrh Denalija ( 6194 m ) :) Vreme je bilo lepo, zvečer pa spet poslabšanje, ki bo trajalo do nedelje. Prihodnji teden bodo videli, kako bo z Cassinom. Zmatrani gredo spat. Bravooo fantje :)
Novi sms-ji :
- torek, 3.junij, 10:18 :
Aklimatizacija, danes do 5.100 m. Megla, veter in zelooo mrzlo, vsaj ne sneži več. Spet v ABC-ju. Jutri počitek :)
- sreda, 4.junij, 9:16 :
Še vedno zelo mraz. Glede na sms se jim kar dogaja :) očitno, zaradi pomanjkanja ženske družbe. Metek/Matej ima s tem baje največje težave :)
Z Žigom sva prvi junijski dan nameravala v Klemenčo peč, vendar sva zaradi neugodnih vremenskih razmer prečila v Veliki vrh. Tam sva besno napadala. Začela sva v smeri Zajahaj oblak, naslednji cug iz Sanj neke gospodinje prečila v Mamo Korziko, na razcepu smeri sva prečila v Zajahaj oblak do gornje plate, kjer sva prečila v Sanje neke gospodinje. Navala ni bilo, zato sva v dveh prijetnih abzajlih prišla nazaj pod steno. Ni bilo vse zlezeno prosto, a na Jezerskem je lepo.
V soboto sva se Slatki in moja malenkost podala osvajat jugovzhodno steno Planjave. Za začetek sva preplezala smer Veter potepuh (V-/IV, 170 m), katera naju je presenetila z zelo dobro skalo in užitkarsko plezarijo. Ker so bile vremenske razmere več kot odlične in časa na pretek, sva se odločila preplezati še navrtano smer Zlatolaska (VI+/V, 180 m). Že samo ime smeri nama je porajalo pomisleke, kajti najina prva asociacija na ime je bila neka "sfrklana bjonda", ki ne ve kaj hoče v smeri. In to se je tudi dejansko pokazalo. Prvima dvema zelo lepima cugoma je sledila 45 metrska prečka, zatem pa se je začela plata… Le ta je od naju zahtevala liter švica, pol kile magnezija in na koncu dobila svoje, pripis A0.
Po končani borbi s smerjo sva oddrvela po gamsjih stezicah pod steno in nato v Kamniško Bistrico na zasluženo pivo. Tam sva ob vsem modrovanju sklenila tudi to, da bo bjonda vsekakor padla (čeprav prisegava na bolj temne J) in to brez dodatnega pečata.
