Z Boratom sva šla v nedeljo v Severni raz Male Mojstrovke. Za pogoje mu je manjkala še ena 300 m smer, meni se ni dalo preveč zgodaj vstajat tako sva potem končala tam gor. Smer je še vedno lepa :) vsi grifi še vedno na mestu, klini tudi :). Preplezala sva jo v tempu pašnega koraka ostarelega gamsa in si na vrhu privoščila okrepčilo - sendviči so zakon :) Takisto sva vsak enega namlatila pod steno :). Fajn dan oz. vikend :)

Po dolgem času spet v hribih. V soboto sva šla z Gezičem (AO Rašica) plezat Herlec-Kočevar v Šite. To je bila njegova izpitna smer za alpinista in opravil jo je zelo dobro. Smer je lepa, strma in orentacijsko nezahtevna :). Kruh bo sicer rekel, da je smer "za en šjt mona" ampak midva praktično nisva našla enega majavega oprimka. Ni še v celoti nabita ampak se da nameščati dobra vmesna varovanja. Sestop čez jalovško škrbino je OK, te pa v ozebniku čaka nekaj snega po katerem pridrsaš precej nizko v dolino :). Fajn je blo. 

Mi smo šli pa v Bele vode. V nedeljo smo se Meta, Robi, Matevž in Špela odločili za eno pred-dolomitsko uverturo in se podali na Visoko polico v Direttissimo. Polica je res kar visoka in dostop ni glih kej frikovski, še posebej ne s celo faking kredenco na ramah. Pa mal podrto in šodrasto je tam proti koncu dostopa. Ampak plezanje je bilo pa fajn lepo in vreme se je držalo in razgledi so bili tudi impresivni. Res res. V smeri sta se nam pridružila še Tišlerja (Mateja in Tomaž), ki sta najprej splezala pol sosednje desne direttissime in se potem ponavljanke odločile, da bi šla vseeno rajši kr našo direttissimo. Tudi prav, nam je prav.  Po dveh urah smo izplezali in si razdelili Tišlerjeve super piškote s povečanim deležem proteinov in vlaknin. Sestopali smo po markirani poti nazaj proti koči Bruner, ampak potem smo nekje v prvi škrbini odvili kar dol dol naravnost proti Rabeljskemu jezeru. Tišler je bil za to varianto sestopa povsem navdušen, ker ima baje prirojen čut za orientacijo, jaz tud še kar, ker sem pač geograf, geoped, geolog, grafoskop vse v eni osebi. Ostali domnevno niso bili preveč navdušeni. Ampak na koncu smo itak res končali izležavajoč se ob jezeru...in to s pogledom na klene surferje. Ja, lušno je blo.

Ta vikend sva z Edotom preživela na Korošici. V petek po šihtu sva se čez Presedljaj  sprehodila do doma na Korošici. Pričakovala sva malo manj ljudi a sta imela Rašica in AAO tabor. Na sreco je ogromno smeri in so se naveze lepo porazdelile po okoliških stenah. V soboto sva plezala Levo v Dedcu in pa Črnolasko v Vežici. Leva smer je krasna. Kratka a sladka! Črnolaska pa tudi. V nedeljo sva se zapodila še v Desno v Dedcu in se počasi odpravila v dolino. Ti konci naju bodo sigurno se videli! Super prezivet vikend v hribih!

Kot je že Luka napisal na forumu, sva jo plezala v soboto. Prvi raztežaj je fantastičen: hudičevo strm, zato pa ravno prav na daleč posejan z luknjami, ki so pravzaprav odlične šalice. Od tretjega raztežaja naprej Miheličev opis, kot vsi opozarjajo, ni najbolj natančen, zato sem malo bluzil gori-doli, levo-desno pa malo naokoli. Tudi plezarija nič posebnega. Zadnja dva raztežaja pa spet čisti užitek. Kamin v predzadnjem raztežaju je bil moker, a zato nič manj lep. Največ truda zahtevajo začetni metri poči v zadnjem raztežaju (za ovinkom levo od lope). Vanjo lepo sedejo frendi in besede na P. Na skici je označena z A1, ampak gre prosto. Med sestopom še skok v tolmun (zakon!), po sestopu pa na zasluženo pivo.