Ker z Dalenjcem ne morma sledit tempu napadanja tulišč naše drytooling reprezentance, sma se raje odločla za hribe in odšla v Kamniško-Savinjske Alpe, natančneje na Brano po Šiji. Proti večeru sma se s "pašnim korakom ostarelega gamsa" (Vir: Poli 2010) zapodila na Pastirce in si uredila skromno prebivališče. Ker sva bla prestradana ni šlo brez obiska gostione kot "Joze in Boze". Tam so bile na meniju same specialitete. Večerjo nama je skuhal chef Jozo, ki je pripravil makarone z vanilijevim pundingom, za zajtrk pa je sledila gurmanska poslastica Boze tako imenovana ptičja hrana po šefovo z venčkom gozdnih začimb" (beri iglicami). Drugi dan zarana je sledil zaje... vzpon do kamniškega sedla in vstop v smer. Nato sma plezala, zabijala, zatikala, štamfala, se tresla, vriskala, zmrzvala in se na koncu le privlekla na vrh smeri. Sledil je prijeten sestop ob ženski družbi (ja, še znama. :D) in analiza na pici (če vpraša Kruh, sma jedla Podnanos) v Taberni (talušne kelnarce žal ni blo ;)). Za vse ,zimske plezarije željnih, še ta podatek,razmere v smeri so bile super.Bosova še ni narejena(suhi skoki),tudi smeri višje kot sta spodnji in zgornji steber so bolj kot ne kopne. Skratka, še dobr, da sma bla midva. :)

Včeraj smo se zapeljali na mesto neljubega dogodka, ki me je v pretekli sezoni za skoraj dva meseca poslal na prisilni počitek. "Lepo" je bilo podoživljati dogodke in meriti centimetre, ki so bili še na voljo, preden bi si razčesnil butico na trdih tleh :). No, najprej sem se je lotil na topiča in mi je še kar šlo. Potem sta Tedi in Borut plezala svoje projekte, jaz pa sem premleval in na koncu tudi zmlel. Smeri sem se lotil še enkrat od spodaj, odločen, da ji pokažem kar ji gre. No, smer je imela svoje načrte in me je še enkrat stresla s svojih oblin, tokrat brez posledic. Iz čiste hudobije sem se vanjo zagnal še enkrat in jo v tem poskusu naučil kozjih molitvic. Ko vpenjam sidrišče se zavem, da sva se oba pomirila in zakopala stare zamere :). Seveda pa brez špricanja adrenalina iz ušes, polnih hlač in mehkih kolen pri vpenjanju dotičnega svedrovca ni šlo :). Aja, ocena. Nesramno lahka ampak če si tako netalentiran plezalec kot jaz, potem se boš razbil tudi na pločniku :). Nato je še Tedi zlezel svoj projekt, Borut pa naštudiral. Računi še zdaleč niso poravnani :). 

Danes smo bili pa Ob Savi in uživali v lepih smereh in trdih podlaktih. Tudi tukaj se neporavnani računi kopičijo. In kot je že rekel prvi pesnik med Kraševci, in prvi Kraševc med pesniki: "Ojoj, ojoj, to dušo mojo tako teži...". Haha :). 

Danes smo s tečajniki letošnje šole osvajali nova znanja. Drajsali smo se po vrveh navzdol, pa navzgor, vmes malo zabijali kline, jih metali pod steno, izdelovali varovališča, pa glihali kline, pa nameščali prijatelje oz. uštimavali takozvane namještaljke, pa kričali "Pazi vrv!", pa "Podri varovanje!", pa "Konec!", pa še marsikaj drugega se je slišalo, lepega in grdega, kot se za naš ferajn pač spodobi :). 

V soboto zarana se nas je obilico nabralo na Grudi. Poslovili smo se od skupine, ki jo je mahnila proti Napoleoniki in z uporabo minimalnih marketinških potez diplomatsko izglasovali frikanje v Doberdobu. Tam smo se dodobra pregreli, ogreli in se imeli super fino. Poleg plezanja smo še: utrjevali medsosedske odnose, novačili za vpis v alpinistično šolo ter radodarno podajali komentarje.

Na koncu je padla odločitev, da bo burja ponoči ponehala in da pojdemo v nedeljo v Čaven.

In burja zjutraj seveda še ni ponehala, vendar je naš optimizem padel na plodna tla. Veter vseeno ni bil premočan in je tekom dneva pojenjal. Plezali in preplezali smo Krvavo smer v Čavnu. Basali smo se v kamin, naskakovali skalne bloke, izvajali t.i. stopniščno plezanje, uživali v lepih platah in se pod vrhom spopadli še z detajlom v previsu. Slednji se je vdal po uporabi posebne kolenčne tehnike. S Primožem sva ubrala standardno logiko napada v stilu: Primož pleza vse naprej, jaz varujem in grem potem za njim. Medtem pa sta Cvetko in Žiga razvila bolj zagonetno strojno-fizikalno (morda geometrijsko?) zaporedje vzpona, ki je šlo takole (in zdaj dobesedno citiram Žigovo razlago): cugcug cugcugcug cug cug. Zaradi kompleksnosti formule napredovanja, je po petem cugu sledila žolčna razprava pri borovcu in sprememba formule. Sestopili smo čez drn in strn ravno pravi čas za odvoz v Kranj na svetovni pokal v športnem plezanju in pivo.

Fino. Še Rihanna. Tako.

Fotomaterial sem privatizirala od Matevža in Cvetka.

Danes je bila Alpinistka, kljub huronskemu dežju, ki je odplaknil Metka, spet aktivna. Poprijela je namreč za ledna orodja in v Znojilah populila ves plevel in ostalo rastje, ki se je nabralo v smereh. Plezalo in navijalo se je na polno, štriki so oddelali konkreten šiht in komaj sedaj počasi legajo k več kot zasluženemu počitku. Ana in Liza sta bili enotni, da bo potrebno zadevo ponoviti.