Za praznike smo se odpravili za lepim vremenom - na jug v Makarsko. Spali smo v apartmaju v Makarski.

8km iz mesta se nahajajo Vrisove glavice z 150m visoko steno. Večina smeri je navrtanih, vsekakor se najde kakšna lepa neopremljena linija.

 

 

 

Prvi dan smo plezali GRB 5c, 120m. Drugo polovico smeri je Luka potegnil po svoje, linija je lepo sledila stebru. Odlične poke za frende in mnoštvo ušes. Spustili smo se po vrvi, sonce je bilo tako močno, da nam je namesto še ene smeri bolj zadišalo pivo in kopanje v morju. Naključni mimoidoči so zmajevali z glavo, opet ovi ludi slovenaci.

 

 

 

 

Drugi dan smo plezali Mirto Selvaggio 6a+ in Madre Padre 6a. Pri slednji se je opogumil tudi Robi in pokazal da še ni za v odpis. Zelo lepa smer.

 

 

V soboto sva z Luko plezala najdaljšo smer, ki se zaključi po grebenu Cicibani 6a+. Ni najlepša, ker je vmes zelenje pa še na abzajlu naju je opral dež, morebitne prehlade smo odgnali s primerno količino tekočine in odlične hrane.

 

 

 

 

Zaradi slabe napovedi smo zadnji dan plezali v plezališču Brel, ki ponudi smeri za vse okuse do dolžine 55m.

 

 

 

 

 

Uživali smo Robi, Luka, Barbara, Moškonovi, Anžetovi, Špela.

V vročem Mumbaju sem našel plezalsko skupnost.  Glavni je Bong, ki je v teh krajih legenda. Pozna  vse tavelike. Sam lastnik Petzla jim je priskrbel nekaj opreme.
You are from Slovanija Yes, yes, Mina Makovic, very good.

Fantje so pridni in dobri. Vsak dan trenirajo na plastiki, za vikende se pa navijajo v okoliških plezališčih. Prirejajo tudi mednarodna tekmovanja.
Plezali smo balvane v okolici Belapurja.

Užitek je bilo spoznati prvinsko plezalsko druščino, kjer živijo za plezanje.

Hvala Bongu, Rohanu in Pandjipu za povabilo in dobro družbo!

SlaTki je največji srečkovič na svetu, takozvani Srečko :). Kot dokaz prilagam fotografijo, ki prikazuje zaščito njegovega prevoznega konjička pred vremenskimi neprilikami. Mladenič je najbrž hitel na nujno praznjenje flaške namiznega belega, ko je v žaru borbe pozabil na zaščito kolesa. No, k sreči ima prijatelje, ku mu vedno radi priskočijo na pomoč :). 

Vreme in razpoložljivost stana na Krstenici sta malenkost okrnila načrte. Tako smo v četrtek čez dan pilili nohte v bohinjskih platkah, zvečer pa po temi prikolovratili na Krstenico. Zvezd (razen nas: Meta, Neža, Borja, js) še ni bilo.

Po čudovitem jutru se je petkov dan poznal. Z AI žegnom smo se zapodili v dobrih 100 m visoke smerke Jezerskega stoga: Levi steber in Pizzo za mamo (slednjo smo do vrha gore podaljšali z JV razom). Fletne štirice, ne pretežko, pa ne samo za zajebancijo. Ker dneva še ni bilo konec, smo osvojili še tri bližnje vrhove. Bednica Borja ni plezala, ampak preganjala divjad po okoliških grebenih. Zvečer je bilo zvezd veliko.

V soboto je bril zahodnik in horizontalno padal dež. Težke pogoje smo premagovali s hrano in tarokom. Proti večeru smo med posameznimi kapljami odslalomirali v dolino, saj naj bi v nedeljo pošteno lilo ves dan. In res je bilo tako.

Včeraj smo se Metek, Muzoljčk, Rambo in moja butara navijali v Znojilah. Metek je pokazal izvrstno formo tako v steni kot na modni pisti, zato je prejel brzojavko, da se kar najhitreje zglasi na pikniku, da še tam malo zaparadira :). In tako se je zgodilo. 

 

 

 

 

 

 

Danes so me pa cepini vlekli za Savo, kjer smo s Tedijem in Borutom bodrili drug drugega pri spopadu z odurno skalo. Ni nam šlo. Ampak ko bomo boljši, bo šlo. Celo nam.