Kaj se dogaja

Dežurni kronik Metek sporoča: Za vikend sva se s Polijem odpravila na planino Zapotok, z namenom da bi v tamkajšnjih okoliških hribih potegnila dve novi smeri. Polno opremljena sva se iz Ljubljane odpravila v soboto ob 6ih zjutraj in bila ob 10ih že pod vstopom v novo smer v Zapotoškem vrhu. Smer ponuja dobro skalo, z lepimi prehodi med strehami in previsi. Ko najdeš vstop, je praktično ne moreš zgrešiti ker gre potem samo še naravnost navzgor. Na planino sva se vrnila okoli 4ih, nekaj pomalicala, si pripravila opremo za naslednji dan ter pametovala, kje naj bi potekala nova smer v Srebrnjaku. Noč je bila takšna kot so vse noči ki jih prespiš zunaj - neprespana, vendar sva imela vsaj družbo…

V soboto smo z Miho in Zalo plezali Severni raz naveze Krobath-Metzger v Trbiški Krniški Špici. V isto goro me je pred tremi leti peljal Robi plezat smer Crozzoli-Zaccaria, ki je bila zame prva hribovska smer in se mi je takrat zdela popolnoma podrta in neskončno dolga. Kljub temu, da je Krobath-Metzger njena soseda, je skala skozi celo smer zelo dobra. Nas je pa Miss Julijcev vseeno kar namatrala.   Dostopali smo od koče Pellerini, kjer smo spali iz petka na soboto. Moja prva skrb je bil kamin, ki naj bi bil vedno moker in zoprn. Kamin je bil začuda precej suh - le v spodnjem delu je bil malo sluzast in brez ruzaka je kar šlo. Po težavnosti bi ga primerjal s tistim v smeri…

Včeraj, tretjega kimavca, sta Anže (d'original) in Dalenjc (tudi d'original) lezla Spominsko smer v NŠG. Skala v smeri je večinoma kompaktna, le nad drugim kaminom in nad zadnjim detajlom je nekaj krušljivih naložb . V kaminih pridejo prav metulji, sem ter tja se najde kakšen sumljiv klin, tudi jebice sa da ponucat,... Težavnost smeri ne popušča do vrha, njima jo je dodatno začinila mestoma mokra stena . V celi steni sva bila sama, tako da ni bilo motenj komunikacije .                               

Včeraj sva z Edvinom plezala Madono v NŠG-ju. Skala je super, kompaktna, dobra za plezanje na trenje. Le začetek drugega cuga je nekoliko krušljiv.  Prečka je zanimiva, z manjšimi stopi, je sicer nekaj manj opremljena s klini, pač kjer je možno varovanje. Po koncu prečke, ko gre smer nazaj vertikalno, v skali najdeš polno lukenj, kjer zopet ni možnega varovanja, a se po teh luknjah podajaš kakor po lestvi. Vmes je še en kratek previs, kjer se je treba nekoliko povleči. Smer je res lepa           

Z Dalenjcem sva danes preplezala novo smer v JZ steni Lešarjeve peči. Smer je dolga enih 400 metrov, v globalu pa naju ni navdušila s kvaliteto skale. Je pač klasična slovensko - hribovska, z nekaj odstavki fantastične skale in z nekaj odstavki krušljive . Ocenila sva jo V-/II-IV, ime pa "Nasvidenje prihodnjič" . Večino varovanja se da urediti s klini, na enem izmed sidrišč sva pustila en klin, vmes se pa najde tudi kako skalno uho, prav pride tudi kak metulj in zatič. Skratka, na koncu dneva sva zadovoljna s smerjo in kakor se reče: "Ni najlepša, je pa najina", hahaha .          

V sredo 22.8. sva se z Anžetom lotila Hudičevega stebra v Prisanku. Iz Lujbljane sva se odpravila šele po 7 uri, ker sva imela na začetku malo drugačne načrte. Med potjo pa sva se odločila za znameniti steber. V spodnjem delu je skala dobra in plezanje je prava uživancija, višje pa je vse skupaj bolj podrto. V zgornjem delu sva šla malo prezgodaj iz kamina in si tako smer še malo začinila, vendar sva na koncu vseeno našla izstopni preduh. Ta je dolg cel raztežaj in kot pravi Mihelič ni za debele plezalce :). Po izstopu iz preduha pa te čaka še precej zahteven in podrt raztežaj, ki te pripelje na vrh stebra, le nekaj metrov stran od Hanzove poti. Na vrhu sva bila šele po osmi uri zvečer in…

Kot že rečeno, sva v nedeljo s Tedijem po sili razmer plezala to smer, Tik pred dvanajsto imenovano. Plezarija je kar lepa, na momente težka, dostojno nasvedrana a če si malo švoh "in the psyche department" imej s seboj še kakega prijatelja a.k.a. metulja a.k.a. frenda . Vsa sidrišča so nasvedrana, sestop pa poteka s spusti po vrvi preko smeri. Bodite zgodnji, ker okrog enih sonce doseže steno in zahajca, da bi lahko pekel jajca .      

Včeraj sva z Miho plezala Bavarsko. Ko sva se še po temi vozila proti Vratom, sva lahko opazovala bliskanje nad Avstrijo. Kasneje se je vreme kar poštimalo, napoved pa je bila na splošno lepa. Ob stiku z Nemško sva bila relativno zgodaj, zato sva razmišljala, da bi nadaljevala po Nemškem stolpu. Ker sem že večkrat poslušal grožnje o izgubljanju v Dolgi Nemški, sva se odločila za izstop Zimmer-Jahn, kar se je izkazalo za pametno, saj naju je med sestopom nekje na sredi Slovenske ujela nevihta. Hujšega ni bilo, saj sva v Vratih imela že sonce.   Sicer pa nama je bila smer lepa. Skala je kompaktna, težji deli so nabiti (frienda sem vtaknil le enkrat, ko sem šel malo v varianto), orientacija…