Kaj se dogaja

Še ena ekipa je včeraj dala kontro Maltatalovcem in sicer v Mlačci (res da je umeten, je pa naš). S Polono sva prvič občutila ledne užitke slapov in bila sva navdušena. Bil je mraz, malo je posijalo tudi sonce, precej nas je navijalo, plezarija nam je pa kar uspevala - mene je samo enkrat odneslo:). Hvala naši pripravni pripravnici Mateji in alpinistu Robiju za učne ure in varno izvedbo.

Danes smo v ledeno mrzlem Tamarju razbijali led, šklepetali z zobmi in trpeli ob prijetnem nohtanju :). Glede na oster mraz je bil led prav super, plezarija pa tudi. Iz praktično vseh slapov se je slišalo komandiranje podiranja varovanja in podobno, še največ obiska je bil deležen Centralni slap. Dan pa čisto kičast :). Sonce, modrina, led in sneg :). Sijajno je bilo. Tako smo se vsaj malo oddolžili ferajnovskim srečkovičem v Maltatalu :).      

Včeraj smo se Žitnik, Žitnikova in jst zapeljali v Zasavje. Itak smo spet pristali za Savo in itak smo se spet navijali v istih smereh in itak spet ni bilo nobenega drugega in itak smo se imeli fajn. Meni je uspel vzpon v Jeklenih prstih (D7), takisto je bil uspešen Žitnik, ki je dodobra navil tudi v eni izmed osmic. Žitnikova je tudi dobila svojo porcijo navitja :). Na poti domov je sledil obvezen postanek, saj veste kje :).      

Danes sem v orodjarišču za Savo preplezal Izumrle ostroge :) ocena je sicer D8-, ampak je linija precej jasna, luknjice in špranjice pa dobro vidne :) vmes me je navijalo, otresanje rok je malo pomagalo, tik preden sem vpel sidrišče sem pa skor odletu :) ampak nisem :) haha. Štrik podajal je Tedi, na sprožilec pritiskal je Borut, tresel sem se pa jst :)

V soboto smo tečajniki AoŽ napadli skalovje v Napoleoniki. Pregovor rana ura zlata ura nam ni prišel čisto nič prav, saj ko smo stopili iz avtomobilov, smo mislili da smo zašli,da smo kje v sibiriji. Čez dan se je temperatura le dvignila,tako da smo uspeli zlesti nekaj smeri. Popoldan je celo začelo rahlo snežiti, tako da smo jo hitro popihali(takoj, ko se je pojavil izgubljeni Dalenjc).            

Včeraj smo se Kruh, Metek, SlaTki, Rambo in jst zbudili na Okrešlju z željo plezati . In tako smo se podali proti Turski gori, ker smo čutili neizmerno željo po ritju po nepredelanem snegu in praskanju po skali. Za potešitev naših silno močnih in nerazumljivih želja smo zarinili v Szalajev greben. Itak, da smo se zajebali a vztrajali do mraka, ko smo se po rešilni bilki, cviling imenovani, pobrali iz stene v Turski žleb . V smeri je bilo vsega na pretek, edino dobre razmere so bile bolj redke . Ne glede na vse, je bilo fajn, "ludo i nezaboravno" bi se reklo .  

Kot najmlajšemu v ekipi Španija 2012 me je doletela naloga reportaže. V začetku je slabo kazalo, da se bo sploh šlo, a se nas je končno zbralo za en avto in tako smo se 22.12. v večernih urah odpravili na pot. Letošnja destinacija je bila pokrajina Castellon, plan je bil spanje pod zvezdami tako, da smo bili kar se da mobilni.   Po 20 urah voznje prispemo v Barristol, takoj najdemo prostor kjer bomo spali s Primožem pripraviva »spalnico« Luka in Barbara pa večerjo.   24.12. se cisto zagreti odpravimo v plezališče Borriol ( katerega toplo priporočam lepe smeri na toplem soncu)  malo nas zmede orientacija in 3 ure lutamo po španskem trnju. Popoldne ga končno najdemo,…

Končno sem to sezono ubodel en turni smuk. Bivanje v Ljubljani ni nič kaj vzpodbudno za tovrstne dejavnosti, a ker je že januar in januarja naj bi bila zima, sem se vseeno odločil, da bi šel končno tudi kaj smučat. Naj prej je bila ideja za Avstrijo, a ker so za tiste kraje napovedovali neko sneženje smo se odločili za Sella Neveo in sedlo Vršič (Ursic) pod Kaninom. Izbira je bila zelo dobra. Razmere so me pozitivno presenetile. Vzpon najprej po smučišču do koče Gilberti je minil hitro. Nadaljevali smo po lepo uhojeni špuri do sedla. Turnih smučarjev je bilo danes na tem koncu kar nekaj. Na sedlu je malo pihalo zato se tam nismo dolgo zadrževali. Spust je bil presenetljivo dober. V glavnem…