Kaj se dogaja

Nekoč, nekje v osrčju Škofjeloškega hribovja, v globoki temi, se nas je 30 železničarjev zapodilo v led. Malo nas je zeblo, ker nam je ugasnil taleseni šporhet, nekateri pa so se greli kar z mrzlim pivom!? Slap smo pa vseeno kar pošteno oklestili. Analize se tokrat sam nisem udeležil, je pa bila menda zelo temeljita.................................      

Po včerajšnjem ogledu v megli sem se odločil, da grem danes na Stol. V avto so prisedli še Luka, Izzy in Ana. Danes je bila čista jasnina že zjutraj. Na parkirišču je bila temperatura -7 stC. V primerjavi s prejšnjim dnem smo bili bolj zgodnji zato smo z lahkoto dobili parkirni prostor. Vzpeli smo se po severni grapi, ki pripelje direktno na vrh Stola. Spodaj je bil sneg skorjast proti vrhu pa je bila skorja vedni tanjša na koncu pa pršič. Večina smučarjev, ki se vzpne po grapi opravi spust vzhodno skozi Orlice ali zahodno po grebenu in nato v Medvedji dol. Mi smo se spustili po smeri vzpona. Zgornji del spusta je bil odličen v pršiču, nižje pa se je skorja presenetljivo dobro rezala…

Pa sem šel še enkrat na Ovčji vrh (Kozjak). Tokrat z Janijem, Nejcem in Matevžem. Bilo je napovedano lepo in jasno vreme in sem imel namen pogledat kakšne so razmere na severni strani Stola. Jasno vreme se je pokazalo šele na vrhu. Celo pot pa sem imel občutek, da hodim v 1000m debelem oblaku. Sneg je bil še bolj skorjast kot 14 dni nazaj. Nekako me je mikal spust na zahodno stran a nisem bil 100% siguren glede varnih snežnih razmer. Del poti smo zato naredili po smeri vzpona a kmalu smo zavili na zahodno stran, kjer so nas pričakale odlične snežne razmere. Kmalu smo lahko opazili, da je bila odločitev pravilna, ker je bilo pobočje po katerem sem prej hotel smučat splazeno in če drugega ne…

Danes je bila po programu turnosmučarska skupna tura in ker je za takšno turo potrebem sneg, vse ostalo je pa stvar volje, smo turo seveda tudi izpeljali. Ture se nas je udeležilo 6 članov od tega le dva tečajnika. Zaradi velike količine novozapadlega snega sem bil kar v dilemi kam. V igri sta bila Blegoš ali Krim. Včeraj zvečer pa mi je idejo dal Urh. In šli smo na Koblo. Vzpona je za dobrih 800 višinskih metrov. Skoraj ves čas je pošteno snežilo, snega je pa že tako preveč. Za gor sicer ni bil problem, ker je bila špura že potegnjena. Navzdol pa smo bili bolj krti, kot smučarji. Namesto, da bi lovili deviška pobočja, smo se držali tistih že zvoženih, da smo se lahko vsaj peljali. Padcev…

Željo a.k.a. Jaki a.k.a Skala in SlaTki sva v soboto iskala ledne užitke v Logarskih biserih. Ogrela sva se v slapu Sušica zatem pa splezala Palenk. Ledu ni v izobilju, precej je teklo pa tudi kvaliteta ledu ni navdušila ostalih plezalcev, medtem ko se je meni zdela zadovoljiva. Po informacijah od ostalih plezalcev in nekaj lastnih ogledov, sta to tudi edina slapova ki sta bila to soboto v Logarski plezana. No Sušica je narejena le do markirane poti (dobra polovica), ostali slapovi pa še nekaj rabijo (Ivovci, Raztočnik, Slap pod tunelom, prav tako slapovi na zahodnem bregu doline). Položnejši deli pa so povrhu še pokriti s snežno oddejo. Glede na to da bo čez teden mraz upajmo da se razmere…

Danes vreme ni bilo tako lepo a vseeno bi škoda bilo ostati doma. Pa smo šli. Spet v Avstrijo. Tokrat z Milanom, Iztokom in Ano na Ovčji vrh. Na parkirišču me je presenetila velika količina avtov. Dolgo časa je pot ratrakirana. Ko smo prišli ven iz gozda sem doživel novo presenečenje. Ogromno turnih smučarjev se je vzpenjalo po grapah proti Stolu. Pa sem mislil, da je nevarnost plazov. Pri Avstrijcih nikoli ne veš. Mi smo vseeno šli na Ovčji vrh, čeprav smo že vedeli, da nas bo pri spustu čakala neugodna predirajoča skorja. Vseeno sem upal, da se bom lahko spustil po severni strani in ujel kaj pršiča. Na vrhu je bila megla tako gosta, da nam ni preostalo drugega kot spust po smeri vzpona.…

Zaradi velike splošne nevarnosti proženja plazov smo si za turno smuko izbrali bolj varen teren. Klabči, Neli, Nejc in jaz smo se odpravili na Malo Babo z dobrimi 1700m nadmorske. Štartali smo v bližini Karavanškega predora na Avstrijski strani. Kljub nizkemu hribu nas je vseeno čakalo 1200 višinskih metrov hoje. Dolgo časa smo hodili po položni gozdni cesti, ki pelje po dolini. Skoraj na koncu doline je pot postala strmejša. Ko smo končno prišli ven iz gozda se je v lepem vremenu odprli lep razgled na greben Karavank. Smuk v dolino pa je bil poglavje zase. Tako akrobatskega zmuka že dolgo nisem doživel. Ker bi bila smuka po smeri vzpona preveč dolgočasna smo jo ubrali po bljižnicah skozi…

Za čas kulturnega praznika dr. Fige smo se Železničarji podali na ledno plezanje in turno smuko v dolino slapov - Maltatal v Avstriji. Izhodišče je bila koča Gmunderhutte, število udeležencev je bilo 15, od tega 3 tečajniki. Naše skupno druženje se je pričelo 7.2.2013 v večernih urah, ko smo se v koči vsi zbrali za skupno mizo (potem, ko sta Jure in Maja pririnila svoj avto do koče). Druženje se je pričelo na najboljši možni način - s pivom in pa obilno večerjo. Na kulturni praznik smo že navsezgodaj pričeli vsak s svojimi aktivnostmi v ledu in na snegu. Tako sta se Metek in Primož zapodila v Superfeucht oz. njegovo varianto Supertrocken (WI 4-5; 140m), potem kasneje pa sta preplezala še…