Kaj se dogaja

Danes smo zavili v Papijeve konce, da bi poskusili suho orodjariti. Bili smo trije plezači in en tekač. Dasiravno ni nihče od nas mojster obrti, smo se vseeno pogumno borili z luknjicami in poličkami in zajedicami ob škripajočih zvokih derez, cepinov in našega stokanja. Temperature pa bolj za frikat kot orodjarit .  

Včeraj sva z Mojco zavila do Kotečnika in uživala v sončnem in toplem vremenu. Najprvo sva bila bolj kot ne osamljena, proti poldnevu pa se je nabralo kar nekaj navez. Uživali smo v Pisanem svetu in se čudili pomladnim temperaturam sredi januarja .  

Ta vikend je kar nekaj Železničarjev pikalo po Maltatalskih slapovih. Danes smo se v led zapodili Boštjan, Mathieu, Jirži in jaz. Boštjan in Mathieu sta splezala slap Wintasun, z Jiržijem pa sva si izbrala lažji in daljši Stannerbach. Led je bil dober, le vode je bilo kar precej kar v tako položnem slapu kot je Stannerbach niti ni moteče. Na srečo tudi gužve ni bilo. Upam, da zime še ni konec in da bo mraz še pokazal zobe sicer se ledu slabo piše.

Jugozahodnik nas je pregnal na senčno stran Alp kjer se je obetalo lepše vreme. Predvidevanja so se izkazala za pravilna takoj ko smo se zapeljali skozi Karavanški tunel. Klabči je vzel v roke zemljevid in avto smo obrnili v smer kjer je kazalo na dobro vreme in kolikor toliko ugodne razmere. Cilj je bil 2591m visoki Gmeineck. Z avtom smo se pripeljali do parkirišča pred zapornico (približno 1200m). Od tu smo po gozdni poti še kar nekaj časa pešačili predno je snežna odeja narasla na smučkam zadovoljivo raven. Potem pa so bile razmere z vsakim višinskim metrom boljše. Tudi vreme je bilo kar zadovoljivo. Uspeli smo ujeti celo nekaj sonca. Zadnjih 250 višinskih metrov smo križ na vrhu iskali…

Nekaj Železničarjev se nas je v družbi Rašičanov odpravilo na krajše Novoletne počitnice na Hvar. Po dolgem obdobju mokrega vremena v Sloveniji smo bili končno obdarjeni s sončnimi dnevi katere so nekateri izkoristili za sprehode in okrevanje drugi pa za plezanje, ki je bilo, kot vedno, prava uživancija. Le vstopnina v plezališče, s katero se še vedno ne morem sprijazniti, morda pusti grenak priokus.

Takole je bilo, najboljša izbira za nedeljo, ko je pihal jugozahodnik in je prinašal oblačnost nad Julijce. Ravnoprav snega - pršiča, da ni nevarno za plazove na dovolj podlage in najlepše vreme do popoldneva. Logična izbira po vseh teh parametrih je po Klabčiju prav nezahtevna Struška. Jaz sem se le priklopil. Bilo je kar nekaj naroda navzgor, zaparkirano skoraj vse do koder se je dalo skoraj brez problema z dvokolesnim pogonom. Spodaj idila s soncem in pravo temperaturo, gor pa po pričakovanju nekaj vetra, a ne prehudega, ki bi pokvaril užitek. Šla sva direkt do vrha - do kontejnerja. Od tu se je dalo do koče narediti kar nekaj lepih zavojev na pršiču in pa spihanem snegu (vredno je priti…

Končno lepo vreme in prava zima in šli smo na turni smuk nad 2000m. Štartali smo na Pokljuki se vzpeli na Viševnik kamor se je vzpenjalo še kar nekaj turnih smučarjev in planincev. Na srečo je včeraj zapadlo 15 do 20 cm suhega snega. tako da je bila hoja kar udobna. Z Viševnika smo se spustili proti Jezercu. Tu je bilo kar precej suhega snega, ki se je zadovoljivo držal trde podlage. Na jezercu smo zopet nalepili kože na smuči in se napotili na Veliki Draški vrh. Spodnji del je zaradi napihanega snega mehak nato pa je vedno bolj trd. Z zadnje strmine je včerajšnji sneg odpihnilo in ostala je samo še trda podlaga starega snega, ki za vzpon zahteva dereze. Na zadnji strmini nas je močan veter…

V torek sem se odpravil po mestnih opravkih, potem pa je ostalo še kar nekaj časa za, ... recimo smučanje. Ko sem se peljal proti severu sem se spomnil, da zna biti že nekaj primernega snega nad Kofcami. Tako sem se odpravil tja in ugledal širno belino nad gozdom. Ideja je padla za Kladivo, ko pa sem prikorakal po predirajočih ploščah neshojenega snega po razu na okoli 1700m me Kladivo ni več mikalo, jasneje se je kazalo na levi proti Velikem vrhu. Tako sem jo ubral prečno s smučkami na pot, a ne za dolgo. Trda plošča in stmina sta me prepričala da je varneje mahniti kar peš s smučkami v rokah. Na grebenu je bil pogled na Veliki vrh lep, a le od daleč. Nisem si želel tipati tla v vetrovnem…