V nedeljo sva z Mojco obiskala to zanimivo ostenje v desnem delu Prisojnika. Poznopopoldanski vstop nama je podaril lep sončni zahod na robu stene. Čez celo smer naju je spremljal hladen veter in ko je sonce zašlo, se je kar konkretno ohladilo. Ostenje je zanimivo, bi se še splačalo it. Tudi pozimi.

Že nekaj časa nazaj smo se ob priliki izdaje vodnička za Begunjščico odpravili pogledat v tiste konce. Treba je priznati, da me plezarija tam ni navdušila, se pa vseeno splača it malo pogledat, da si razširiš obzorja. Dan je bil lep, malce vetroven sicer ampak drugače pa idealen. Bom pa večkrat zavil tja predvsem pozimi.

S terena se javlja reporter Žnurca in poroča, da se gradnja stence vrši z nezaslišano in še nikoli prej videno hitrostjo. Zagreti mladci in starci so v ponedeljkovi akciji pritrdili že večino stropa in previsja ter pripravili vse potrebno za današnje nadaljevanje gradbenega projekta. Malenkost več si lahko ogledate v priloženem foto dokaznem materialu (hvala Martinu za vneto škljocanje), še malenkost več pa lahko izkusite danes, od 17. ure naprej na našem ljubem ferajnu, ko se ima zgoditi 3. nadaljevanje te izjemno napete in zanimive zgodbe. Reporter Žnurca

S Tedijem sva se zopet odpravila malo raziskovat Loško steno. Družbo nama je delala Mojca. Cilj je bil Oblica, kjer sva poskusila eno novo linijo. Žal je ostalo le pri poskusu, saj sva v spodnji polovici naletela na dva klina. Ob pomanjkanju motivacije za naprej, sva na polovici stene obrnila in se spustila pod vznožje. Zbiranje oblakov nad nama je odločitev samo še olajšalo.

Z Matičkom (AO Rašica) sva pred časom zlezla Čopov steber. Smer sama ni neka lepotica, tudi skala naju ni navdušila, ima pa neko zgodovino in zaradi tega jo je fajn it plezat. Meni je bila kar težka in ta Joža je bil res kerlc, ko se je po vojni zagnal vanjo. Pavla pa tudi, da je šla z njim.