Medferajnovska in celo mednarodna odprava v narodni park Écrins v francoski Dauphineji se je, kot se je izrazila Nika, delila na mladiče in mladeniče. V drugi skupini smo bili ferajnovci Robi, Gita in Borja, Nataša (AO Rašica), Lidija (AO Matica) in Michel (Francija). Mladinci (Nika, Neža, Jaka, Tomaž in Rok) so se zelo izkazali z asistiranjem pri abzajlih, z iskanjem pozabljenih telefonov, nudenjem prevozov in s prijetno družbo.
Kamp v vasici Ailefroide (izgovorjava Ajlefrojde :D, ha ha ha) pod mogočno goro Pelvoux je ogromen, a kljub temu je bil ob našem prihodu dodobra nabasan s Francozi, ki letos niso odpotovali na hrvaško obalo. Obdan je z višjimi in nižjimi granitnimi stenami, hribi in gorami, zato se čez dan vedno najdeta senca ali sonce, po želji, zdaj na eni zdaj na drugi strani doline. Mi smo iskali senco. Dva hudourniška potočka skrbita, da se glasovi morebitnih razgrajačev in smrčačev prav lepo zadušijo.
Poleg aktivnosti, zaradi katerih smo prišli, smo se lotevali tudi dopolnilnih, manj adrenalinskih dejavnosti, kot so sladkanje z gozdnimi sadeži (borovnice, maline, šmarna hrušica), obiskovanje maršeja v vasici Vallouise in športnih trgovin, igranje taroka, visenje v mreži, degustiranje sirov… Kulinarika je pomemben del športnikove priprave na vrhunske podvige, zato smo ji tudi mi posvetili veliko pozornosti. Tradicionalno dietno testeninsko prehrano smo nadgradili s sirovim fondijem, rižotami in blejsko juhico, podmladek pa je poskrbel še za zadosten vnos proteinov.
In tako smo izvedli naslednje podvige:
- več pohodov (krožna tura do jezera Eychauda, marš do koče na travnikih Madame Carle, pristopa do slapu Clapouse in do koče Sélé)
- preizkusili dve ferati
- zlezli cel kup frikovskih smeri
- ter naslednje večraztežajne smeri:
 Spit on Cup (200m, 5a)
 Pets de rupricaprins (Gamsovi prdci, 500m, 6a)
 Remonte-pente directe (200m, 5b)
 Chaud Biz (180m, 5c)
 Ein, zwei, Draye (500m, 6a – brez zadnjih 2 raztežajev zaradi bližajoče se nevihte)
 Palavar les Flots (400m, 5c)
 Les Gradins du Babylone (200m, 5c+)
Večina smeri v dolini je odlično opremljenih (najdejo pa se tudi nenavrtane); in mene so dobesedno očarale črne plate. Postala sem fenica Jeana-Michela Cambona, avtorja več vodničkov s tega področja in tvorca neštetih navrtanih smeri. Za osebno poznanstvo sem bila malce prepozna , saj se je marca letos smrtno ponesrečil nekje v bližini. Žalostna je tudi legenda o gospe Carle, ki je utonila v razpenjenem potoku zaradi maščevanja prevaranega moža. No, mi smo imeli usta ves čas razpotegnjena do ušes in kaj bi šele bilo, če ne bi šele na koncu prišli do najnovejših vodničkov z opisi še več za nas primernih smeri. Izzivov ne manjka. Morda ideja za katerega od prihodnjih Žaož jev.

Borja