Prispevek s tem naslovom obljubljam že več kot en teden ampak bolje pozno kot nikoli... 

Prejšnji ponedeljek smo se z Metkom in Jelekotom ob zgodnji peti uri dobili v Vodicah in se po avtocesti ogibali gneči pred Karavankami. Ob sedmih smo strumno in z težkimi nahrbtniki odkorakali proti koči Pellarini. Za dostop smo izbrali neko sentiero pot, priporočamo, ker res polepša sam dostop. Na Pellariniju prepakiramo, pustimo odvečno robo in se počasi odpravimo čez sedlo proti steni. Za smer smo sledili opisu Čao deklet in to kar dobesedno. Megla iz njihovega opisa nas je spremljala dobršni del dostopa in v nas jačala dvome, če bomo sploh našli pravo steno, saj smo bili v dolini vsi prvič. Po slabi uri dostopa smo usedli na bolder in se malo ohladili. Da slučajno ne bi hodili predaleč. Glej jo srečo, po desetih minutah se megla razkadi in kazalo je še na boljše- stena čisto pred nami. Slabih 10min in smo pred vstopom. Ker je bila krajna zev dovolj široka, smo smer začeli po originalnem vstopu, na najnižji točki stene. Prve tri cuge je prevzel Jelenko, ostalih 7 pa Metek. Smer je lepa, skala kompaktna in če imaš skico, gotovo ni večjih orientacijskih težav. Po prvem cugu je Jelenko hitro našel edini, že narejeni, štant. Drugi cug orientacijsko brez težav, potem pa če imaš skico samo na telefonu in je ne gledaš prav pazljivo... smo skrenili preveč v levo. 

Ni panike, inštruktor prevzel vodenje in po spretnem prečenju čez plate smo prišli nazaj v smer. V nadaljevanju nismo več imeli težav z potekom smeri, smo pa v smeri, za srečo, na dveh štantih pustili klin. Na vrhu smeri smo sledili potki v levo in prišli do lepo urejenih abzajl štantov. Do podna smo potrebovali 5 abzajlov.

Za smer smo potrebovali cca 5 ur, za dostop 2,5 ure za sestop do koče pa slabo uro ker smo lovili večerjo?

Na koči so nas kot je očitno v navadi v Italiji razvajali z predjedjo in glavno jedjo, mrzel lokalni radler je kar stekel po grlih (edino ne računat na Coca colo, imajo le domače sokove). V rekordnem času nas je iz doline, ravno ob koncu večerje 'dohitel' še Kruh. Zaradi utrujenosti smo se hitro pobrali spat.

Naslednji dan sta Metek in Kruh ob sedmi uri odrinila v smer Deye Peters, z Jelenkotom pa sva zaradi krajšega dostopa in smeri odrinila okoli devete. V mislih oz cilj je bil simpl dostop, lažje poplezavanje in zgodnji prihod nazaj v kočo. Kratek dostop je bil ob težkih nogah počasnejši, sva pa zato brez težav našla dostop in začetek smeri. In če sem upala da je slab začetek ob podrtosti in krušljivosti uvod v dober konec sem se zmotila. Nekaj štantov sva našla v smeri, nekaj sva jih zabila sama, je bilo pa zaradi krušljivosti smeri težje najti skalo za solidna vmesna varovanja, zato so klini peli celo pot. V smeri nisva pustila nobenega saj sem ob misli, da jih imava samo 6, s supermočjo izbila vsakega. Vrh sva dosegla v solidnih 4 urah, potem pa se je začel težji del. Najprej sem v iskanju abzajla Jelenkota poslala na napačen vrh, potem med borovce, skratka je kar trajalo. In da se situacija ne bi izboljšala, so nama najprej na abzajlu nagajali borovci, potem pa kamini. Po treh polnih abzajlih se nama je še zataknil pramen štrika, po spolzkih kaminih pa nama ni prišlo niti na pamet da bi plezala nazaj in sva ga hočeš nočeš pustila tam. Tako sva vse skupaj naredila okoli 8 abzajlov in za celoten sestop porabila več časa kot za dostop in plezanje in še kaj skupaj. Naj sicer omenim da so abzajl štanti po večini novi in navrtani na 30m. Po celotni pustolovščini mi smer res ni pustila lepega vtisa in je ne bi priporočala… še vedno mi ni jasno kako so bili vsi ljudje pri opisih na slikah tako nasmejani…

Metek in Kruh za njuno smer pravita da je zelo lepa, skala čvrsta in jo priporočata, čez detajl se baje da po kompletih.

Hvala Metku, da naju je z Jelenkotom počakal v koči. Kruha so doma čakale obveznosti in je zato prej sestopil.. Po sestopu smo analizo naredili ob pici v Maratoncu v Kranjski gori. Dobra stran, da smo bili dva dni sami v stenah, je gotovo posledica dejstva, da je iz doline dostop kar dolg. Mogoče še kdaj, ampak se nam pa ne mudi nazaj :)

Plezane smeri:

Prvi dan: Jelenko, Metek, Liza: Divja koza/ Cima di Riofreddo, smer Bauer/ Veronica Buonarota IV 520m

Drugi dan:

Jelenko, Liza:  Srednja devica/ Cima Vergini Media, smer Holzner/ SV kamin Y, IV- 300m

Metek, Kruh: Torre delle madri dei camosci, smer Deje Peters VII/V+(A0) 550m