Vid Vadnu

Vid Vadnu

16 april 2021, 08: 54

Zimska idila v Marcu in Aprilu

Po dobrih smučarskih užitkih smo v gorah dočakali tudi dobre plezalne razmere. Obilne snežne padavine so poskrbele za dobro zalitost smeri, temperature so sneg dobro predelale in poskrbele za "škripavc, beton in led". Glede na vremenske napovedi pa bodo razmere še nekaj časa vzdržale. V marcu in aprilu mi je uspelo splezati, kar nekaj lepih slovenskih klasik. Najboljše bo, da v daljšem članku vse skupaj predstavim kronološko:

BRANA – Grapa ob Zgornjem Stebru II+/4, M (10.4.2021)
Miha (AO Kranj) je pregledal spletne kamere in s Kamniškega sedla našel dobro zalito grapo ob zgornjem stebru Brane. Slika me je hitro prepričala in takoj sva se dogovorila, da preveriva razmere. V soboto sva ob šestih zagrizla v breg nad Jermanco proti Kamniškem sedlu. Miha je kar dobro navil tempo in kmalu sva v zimski sobi na sedlu, kjer se opremiva. Odpraviva se do vstopa v smer in kar zavriskava, ko ugotoviva, da je sneg trd. Večino časa sva plezala nenavezana in na vrhu smeri prišla so skalnega skoka, kjer sva ugotovila, da bi se bilo dobro navezati. Z nekaj akrobacij in improvizacije nama je v strmini uspelo raztegniti polovičko in splezati čez skok. Navezana sva iz smeri izplezala po prečki levo in naprej po vesinah nad spodnjim stebrom, ki pripeljejo do Šije. Smer sicer ni dolga, je pa strma in konstantna. Če se želiš izogniti težavnemu navezovanju v strimini se je boljše navezati na kakšni udobnejši polički nižje v smeri .
STORŽIČ – Kramarjeva smer III/2-3 (27.3.2021)
Vremenska napoved ni bila ravno obetavna. Napovedano je bilo znatno popoldansko poslabšanje vremena. Izbrati je bilo potrebno časovno krajši in manj zahteven cilj. Pridružil sem se Davidu, Maji in Mihu, ki so izbrali Kramaco. Z montažo verig na Kozjekov kombi smo se uspešno pripeljali do Doma pod Storžičem. Po uri dostopa smo prišli do plazovine pri vstopu v smer. Na hitro se opremimo in začnemo z vzponom. V skokih in ključnih delih smeri so nas pričakale solidne razmere (trd sneg in škripavc). V položnejših delih pa je bilo potrebno gaziti v napihan sneg. Ko smo tik pod vrhom Storžica izplezali iz smeri se je začela dvigati megla in oblačnost. Po kratki malici je sledil hiter sestop do avta skozi Žrelo. Kozjek je pri avtu že po tradiciji postregel s hladnim pivom in povabil na ogled smučarskih poletov pred ekran. Ker so bili poleti zaradi vetra odpovedani je bila "analiza" skokov veliko težja kot vsi skoki v Kramarci ;)
VELIKI VRH – Mošeniška smer III/3 (24.3.2021)
Treba je bilo pokuriti lanski dopust zato sva se z Mihom (AO Kranj) glede na reportaže o dobrih razmerah splezava Mošeniško smer. Naletela sva na zelo dobre razmere in nenavezana hitro opravila s smerjo. Edini problem je bil tanek škripavec in led v spodnjem strmem delu smeri, vendar se je vedno našla dobra opora za cepin. Sledila je še malica na Kofcah in sestop proti Matizovcu. Luka hvala, ker si naju od Matizovca zapeljal nazaj na izhodišče po avto.  
PRISOJNIK – Desni slap WI4+ (20.3.2021)
Vremenska napoved je bila ponovno slaba za višje ležeče cilje, zato sva z Mihom sklenila preveriti razmere v desnem slapu pod Prisojnikom. S Koče na gozdu sva zaradi svežega snega morala gaziti celoten dostop. Po dobre pol ure hoje sva prišla do slapu, ki je zaradi veliko snega dokaj visoko glede na prejšnje zime. Z izjemo prvega raztežaja (čudna kombinacija zmešanega snega in leda) sva imela dobre razmere, zato sva slap splezala dokaj tekoče. Z "navitimi" rokami pa je uspelo priplezati tudi čez solidno narejeno svečo. S štirimi abzajli sva se spustila pod slap in odhitela k avtu na topel čaj. Toplega napitka sva se zelo razveselila, saj je med plezanje mrzlo pihalo in snežilo.
PLANJAVA - WISIAKOVA grapa II-III/2 (7.3.2021)
Z Mihom sva najprej poskušala zariniti v Pripravniško grapo, vendar nikakor nisva našla možnosti prehoda skozi začetni kamin. V kaminu je bil nepredelan sneg, poleg tega pa so bile tudi možnosti varovanja zelo slabe. Pospravila sva vrvi in se po planu B odpravila v Wisiakovo grapo. Smer ni nič posebnega, zaradi dobre zalitosti gre bolj za poplezavanje kot za resnejše plezanje. Edina težava pa je bila snežna luknja (krajna zev), na začetku smeri, ki pa jo je možno obvoziti po skalni polici na desno. Ko sva priplezala iz smeri je sonce že dobro načelo zmrznjen sneg. Previdno sva sestopila po letni poti proti Kamniškem sedlu in v dolino.
PA ŠE OSTALE GORSKE VRAGOLIJE:
13.2.2021 sva v puhcu z Mihom odsmučala centralno grapo v Begunjščici
6.3.2021 se je okoli Ljubelja potikalo veliko Železničarjev. S Timijem sva se povzpela po levem Y na Vrtačo in po zelo trdem snegu skozi grapo tudi odsmučala nazaj na Ljubelj. V grapi je bila zares "gužva" z veliko pešaki in smučarji
13.3.2021 smo s Katarino in nekaterimi ostalimi smučarskimi navdušenci smučali iz Male Mojstrovke v Drevesnico. Kljub oblačnosti in megli je bila smučarska podlaga solidna
Glede na količino snega v visokogorju bodo zimske razmere kljub temu, da smo že globoko zakorakali v pomlad, še vedno trajale. Še bo zanimivo :)
26 avgust 2020, 12: 05

MP naj bo!!!

Kako je že tista znana Slovenska...."študent naj bo". No tokrat pa bi se lahko reklo..."mlajši pripravnik naj bo". 

Plezalna zgodba se je začela v koncu junija. Epidemija je zaključne izpite Alpinistične šole močno zamaknila. Po izpitnem vikendu v Kamniški bistrici in ponovni krajši seansi z Gresom sem dobil zeleno luč za plezanje v gorah (seveda s primerno izkušenimi alpinisti in SP). 
V dolomitih sem preživel 5 čudovitih dni in uspel zbrati, kar nekaj lepih vzponov. Plezanje v kompaktni skali, z dobrim varovanjem, velikimi grifi in norimi razgledi je hitro minilo. V navezi sem zamenjal, kar nekaj izkušenejših soplezalcev. Vsem hvala za zaupanje in predajanje izkušenj. Poleg plezanja pa so bili pomembna popestritev tudi popoldanska in večerna druženja v campu (blm, blm, blm,...)
Po dvotedenskem premoru me je Robi povabil plezati v zgornji steber Brane. Pridružila se je tudi Špela. Plezali smo v zelo slabih razmerah, saj je večino časa močno pihalo, vmes pa je tudi deževalo. S smerjo smo hitro opravili (cca. 1,5h) in po hitrem sestopu preko melišca kmalu jedli štrudelj v Kamniški Bistrici.
Z Vančem sva v Dolomitih sklenila, da se skupaj naveževa na štrik tudi v Sloveniji. Izbrala sva smer Debelakove v steni Velike mojstrovke. Navezi se je pridružil še Ekar in 8. avgusta zjutraj smo veselo z Vršiča dostopali do začetka smeri. Začuda glede na izjemno lepo vremensko napoved v smeri ni bilo nobene druge naveze. Smer ponuja lepo plezarijo, skala pa je na nekaterih delih krušljiva in moraš biti pri izbiri oprimkov zelo previden. Slabost pa je tudi veliko naloženega kamna in drobirja na policah in prehodih, zato je potrebna velika previdnost, da pod seboj ne zrušimo vsega. V smeri je že veliko zabitih klinov za sidrišča, prav tako pa so dobro nabiti tudi vsi ključni deli. Še vedno pa prav pride kakšen metulj in jebica. Za vsak primer pa smo s seboj imeli komplet klinov, ki pa so ostali na pasu. V poznih popoldanskih urah smo izplezali iz stene in sestopili na Vrsič. V koči na gozdu smo si privoščili zasluženo pivo in se odpeljali proti domu.
Po odobritvi ravnatelja Robija sva v četrtek, 20. 8., s Klaro v popoldanskih urah plezala Pocarsko smer na Vršiču. Smer je v celoti navrtana, saj je namenjena izobraževanju vojakov. Ponuja lepo začetniško plezarijo, ker pa je smer tako dobro navrtana, je potrebno paziti, da ti med napredovanjem ne zmanjka kompletov. Svedrovci so na ključnih delih praktično na vsak meter. S smerjo sva opravila v dobrih dveh urah in na sestopu srečala dva Rašičana, ki sta plezala v Travniku. Pogoje za MP smo proslavili s pivom in kratkim v Koči na gozdu. Ob tej priložnosti pa hvala tudi Klari, ki se je odpovedala popoldanskemu učenju in se mi pridružila.
S Kozjekom sva bila za navezo zmenjena že lep čas, vendar nama je načrte pokvarilo vreme ali pa pomanjkanje časa. Predlagal je, da v sklopu spominskega tabora Nejca Zaplotnika skupaj plezava nad Jezerskim. Navezi se je pridružil še Tine in zjutraj smo preko Češke koče dostopili do severne stene Grintovca. Tu pa je nastopila manjša težava, saj smo mrzlično iskali vstop v Košutovo spominsko. Na koncu smo vstopili bolj na pamet. Plezali smo v krušljivih skalah in slabih možnostih za varovanje. Po občutku bi rekel, da je večina raztežajev težavnosti III z nekaterimi detajli z oceno IV. Zelo čudno se nam je zdelo, da smo v smeri našli klin samo v predzadnjem raztežaju. Na koncu smo izplezali na veliko gredo pod potjo na Mlinarsko sedlo. Preko Mlinarskega sedla smo sestopili na Češko kočo, kjer smo si zaslužili pivo. Tine je sestopil v dolino jaz pa sem Davidu pomagal odnesti štrike na Ledine in pozdravil ostale prisotne Železničarje. Na koncu se je izkazalo, da smo Košutovo spominsko smer totalno zgrešili in plezali nekje med Smerjo ob kaminih in Črno počjo s tem, da smo začeli veliko nižje. S tem smo preplezali cca 420 višincev. Kot kaže smo splezali nekaj novega oziroma "prvenstvenega". Za natančen opis smeri in skico pa bo poskrbel vodja naveze Kozjek.
Glede na to, da je pred nami še nekaj časa plezalne sezone v kopni skali, se že veselim naslednjih vzponov.
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si