Kaj se dogaja

Lani me je konec zime prehitel, letos pa sva jo z MihoJ ujela ravno še za rep. Toplotna inverzija nama je zadnji hip skoraj prekrižala načrte, a ji ni uspelo. Že na daleč je ni videti prav veliko, od blizu pa je zadeva - led in sneg namreč - na odsekih zelo neznantna in povezana le še s precej ohlapno definicijo tega in s kančkom optimizma. Še jutri morda, v petek verjetno že ne več. Sprehod ravno ni bil, ampak tudi zelo malo zatikanja in drugih radosti. Letelo ni veliko, kljub temu, da so bile temperature v plusu. Varovala računajo na kiklope ali, bolj verjetno, metre snega. Trije klini so nama ostali v roki, enega sva donirala. Vijaki so prišli še kar prav v spodnjem delu. Sestopila sva…

V soboto sem na ledno pokušino v Drt zvabil Nežo. Najprej sva se ogrela v krajšem Desnem slapu, potem pa preplezala še Levega, ki ga je za dva polna raztežaja. Slapiča spadata v najnižjo težavnostno stopnjo, zato je bilo pikanje en sam užitek. Skorajda bi si želela malo več stresa. Za nedeljo smo s Petro, Nežo in Primožem Š. načrtovali sestop v Krmo v luninem soju. Pa smo bili hitri kot blisk in luno ugledali šele po obisku picerije Kot. Taktika ne prezgodnjega vstajanja se je izkazala za pravilno, saj se je vrh Triglava do našega prihoda že spraznil. Živela samota! Od Krme do Kredarice se magistralka deloma razširi v šestpasovnico. Na Triglav vodijo stopnice. Nagradna igra: v prispevku…

Z MihoJ (AO Rašica) sva se odločila, da še sama preveriva, kaj je zdaj s to zimo. Po cesti na Ljubelj, je termometer kazal minus, okoliška scena pa pozno pomlad. Kazalo je, da nama orodjarjenje ne uide. A sneg se vendarle začne malo pred Y-om, v njem pa kot na gumb solidne razmere. Izmenjaje pršič, nekaj klože, malo kompaktnega snega in kakšen leden odstavek. Veter prejšnjih dni je zabrisal vse sledi in stopinje, zato je bil občutek še bolj prvinski. Mahnila sva jo po sredi in tik pred kopno zaporo prečila proti levi. Navzdol pa po centralni grapi, ki sva se ji priključila z leve po krajšem skoku. V njej so razmere še boljše. Razen ob parkirišču, na poti nisva srečala žive duše. Zima torej…

V torek smo s Slavcem obdelali Butinarjevo, Pripravniško in Župančičevo grapo. Če slediš stopninjam predhodnikov so razmere dobre, sicer cepini grabijo nekoliko slabše. Dobro zaliti sta Butinarjeva in Župančičeva, le na nekaj mestih popraskaš po skali in travah, skalni skok v Pripravniški pa je precej kopen in temu primerno neugoden. Lepo turo smo zaključili kot se spodobi, na pivu pri Firerju.  

Mešana druščina ferajnovcev in tabornikov z alpinističnim pedigrejem (Rašiški in Šaleški AO) smo se v soboto, 16. 1. 2016, odpravili na Vrtačo. Snega na Zelenici 15 cm v žlebu pa 50. Štartali smo na Ljubelju in se nato mimo koče na Zelenici odpravili proti Suhem rušju. Od tam pa smo se zagnali v Y žleb. Ko smo prišli ven iz gozda nas je pozdravil kar soliden veter, ki nas je spremljal do vrha in nazaj. Minus sedmim stopinjam celzija je dodal še kakšno negativno stopinjo. Same razmere so bile solidne. Sneg je bil sicer kložast, a nevarnosti ni bilo. Skok je bil na začetku še zasnežen, ko pa ga je pračkalo 7 duš v obe smeri, je bil pa že lepo kopen. Preživeli smo čudovito dopoldne, ki smo ga…

Da ne bi bila vsa novoletna plezalna potepanja samo po Španiji, sva se letos odločila za ravno prav vročo Sicilijo in sicer od 22.12.15 do 3.1.16. Plezala sva v plezališčih San Fratello, Capo Calava, Monte Pellegrino, San Vito Lo Capo in Ambiguita. Vsa plezališča so lepo urejena, skala kompaktna, v določenih smereh je bilo toliko šalc, da nisi vedu katero bi prijel :). Vreme vse samo dežja ne. Temperature podnevi okoli 23C, ponoči nikoli pod 15C, razen pod Etno na višini 1200mnv je bilo ponoči okoli 2C. Povzetek plezalnega potepanja po Siciliji nič drugega kot fajn je bilo in bo treba še kdaj tja ;-). Neki malega pa še v sliki.

Z Nežo sva se za moj rojstni dan podali prav posebnemu cilju naproti – osvojiti 16 smeri v Doberdobu v klasičnem športnoplezalnem stilu. S takim izzivom seveda ni heca, zato sva s pripravami začeli že dva dni poprej, ko sva svoji telesci izpostavili visečim stenam v štepanjskem PCLju. Neža je svojo huronsko moč pokazala v previsni steni s streho, kjer se je kar ulegla na posteljo gravitacije! Jaz pa letom in izkušnjam primerno napadem prijaznejše smeri, ki krepijo duha in dvignejo samozavest. Naslednji dan peka piškotov (Neža) in pravilna testeninska prehrana (jaz). Pa sva šli. Po postanku na kavi in rogljičkih v Kozini sva prispeli na prazno parkirišče v Doberdobu. Sonce se nama je…

Pozdravljeni!   Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z združabnimi večeri, ki jih bodo popestrila predavanja slovenskih alpinistov.    Sezono bo odprl Tomo Česen s predavanjem "Gore in stene - moje iskre hrepenenja". Posebne predstavitve najbrž ne potrebuje a vseeno povejmo, da je Tomo še posebej dvignil meje v solo plezanju in je med drugim pozimi leta 1986 soliral vse tri zadnje probleme Alp in leta 1994 soliral Žensko za nagrado (8a). Več pa nam bo povedal v živo.   Predavanje bo v sredo, 13. januarja ob 20:30. Pridite, ker bo fajn!   Kot vedno, bomo za predavanje poskrbeli mi, za kokice vi, za pivo pa Barman.   Vabljeni!