Kaj se dogaja

S Slavcem sva šla med Božičem in novim letom preverit, če je v hribih res tako zelo nenavadno toplo vreme, kot pravijo, da je. Opremila sva se v stilu "nič nas ne sme presenetiti", kar je imelo za posledico hudo potenje v vročini žgočega decembrskega sonca pri dostopu čez Gamsov skret in spoznavanje nenavadnih občutkov plezanja s polnimi nahrbniki, a je bil zato večer v bivaku ob pivu toliko lepši. Samo plezanje je minilo brez posebnosti, če odmislim dva razgreta mladca, ki sva jih srečala v Južnem razu skute. Bila sta res light&fast, eden celo brez plezalnega pasu. Plezala sta večinoma nenavezana, ko pa je enemu malo popustila psiha, ga je drugi varoval kar na telo. Zanimiv prizor. Hribi…

Kaj se dogaja? Dogaja, dogaja...   Ajzenponarji smo se raztepli po različnih lokacijah. Eni so poiskali tople, drugi mrzle kraje, tretji dežuramo po službah, četrti pa se grejejo ob domačih kaminih. Dedek mraz pa tudi že brusi sani, da se bo izpod Triglava zapeljal med nas in nas obdaril z novimi kosi plezalne opreme. Če smo bili pridni, se razume. V tem času bi vas radi povabili na skupne plezalne radosti v prihajajočem letu in vam hkrati zaželeli SREČNO IN PLEZALNIH DOGODIVŠČIN POLNO NOVO LETO 2016. Vaši železničarji

V soboto 19.12. smo se kljub zmerno do pretežno olimpijskim pogojem odpravili v Znojile. Tulat. Vreme nas je razvajalo z obilo sonca in spomladanskimi temperaturami... pa pravjo, da je december? Izkušeni mački/e so suvereno premagovali polarne pse, medvede, lisice, tjulne, mamute in bogsigavedi kaj še vse, medtem ko smo se nekoliko manj izkušeni preizkušali v bolj šolskih, malo manj hm živalskih smereh. Turo zaključili po parih ovinkih v piceriji v Trbovljah. Lep dan je bil, bo treba ponovit :)  

Ho ho ho, božič je že skoraj tu! Ker gre leto h koncu in smo bili vsi bolj ali manj pridni, je prav, da skupaj proslavimo prihod veselega decembra. Torej, dobimo se na starem ferajnu, 16.12. ob 20. uri (po koncu predavanja). Tako se bomo lahko skupaj poveselili, se obdarovali, ob sladicah, ki jih bodo pripravili tečajniki, pa bomo lahko malo pokramljali o prihajajočih žurih (!) in planih za novo leto... Prinesi obilo dobre volje ter lično zavito darilce v vrednosti dveh do treh evrov. Se vidimo! P.S.: Pa še to, nekdo mi je prišepnil, da nas letos morda obišče eden od dobrih mož. Le kateri?     

Članice, člani in prijatelji AO Železničar,    zdaj gre zares. Le še nekaj dni nas loči do uradne otvoritve naših novih prostorov. Rezervirajte si večer v petek, 18. 12. 2015 in se nam pridružite na dogodku ob otvoritvi novih prostorov in plezalne stene.               Klikni na slikco :)   Se vidimo.   Vaši Železničarji.

Ideja o Matterhornu in Schmidovi smeri je trajala že kako leto a vedno je prišlo kaj vmes. Tako da smo se zelo nahitro zbrali Žile, Kruh, Dalenjc in jst. V četrtek po šihtu jo mahnemo proti Taschu, od koder se z vlakcem odpelješ v Zermatt.  V petek zjutraj še enkrat pregledamo opremo in jo mahnemo v Zermatt. Ker je bila gondola zaprta zaradi servisnih zadev nas je čakal 6 urni dostop iz doline do koče Hornlihutte. Hrib se ti že takoj iz vasi pokaže in se ne skrije več. Dostop do koče Swarzsee poteka skozi macesnove gozdičke in hitro mine. Od tu naprej se je pa malo vleklo :). Zimska soba na Hornlihutte je bomba. Novi jogiji,radiator in elektrika :D. V soboto ok 3h zapustimo bivak in…

Prišel je čas, ko je potrebno nekaj povedati o nastajanju nove plezalne stene, zato sledi 2. fazno poročilce. Sredino dogajanje na ferajnu se pogosto preseli v prostore rastoče, barvajoče in urejajoče nove plezalne stene in ostalih skupnih prostorov. Od zadnjega poročila smo uspešno zaključili gradbena dela na (i) sektorju Mišica (campus board, peg board, system board) in sektorju Manever (poličke in sidrišča). Celotna plezalna površina pa je doživela (ii) barvanje. ŽAOŽ (Ženske AOŽ) sekcija se je zagnala v barvanje skupnih prostorov, novo preobleko pa je dobil tudi predprostor in del zidov v glavnem prostoru. Napredek je opazen tudi na področju osvetlitve. Nekaj močnih…

Z Niko sva se včeraj odpravili v Kamniške. Odločili sva se, da se od indijanskega poletja posloviva v Virensovi smeri. Po junaški vožnji po parkirišča v koncu (mimoidoči planinec je z velikim zanimanjem gledal, kdo sedi v avtu, mislim, da je občudoval, kaj vse zmore Corsica J) sva se hitrih nog in še hitrejšega dihanja podali nad meglice v dolini. Plezanje nama je šlo gladko, obe sva najbolj uživali v zadnjih dveh cugih, kjer skala postreže z res idealnimi prijemi. V steni sva bili skoraj cel dan sami (že pred vstopom sta naju prehitela dva perspektivca brez štrika, verjetno sta bila na vrhu, ko sva bili midve na šele prvem štantu J ). Na vrhu sva občudovali razgled, delali slike za…