Kakor mehka gorska roža,

naj vas sončni žarek boža

in to vreme v gorah Dolomiti

enkrat naj za vas ne bo v riti.

Vreme več ne bo uganka,

ko šlogala vam mala bo ciganka.

(~R.Z.~)

P.S. Hvala avtorju pesmi ;)

Ker je bilo v Julijcih vreme bolj kislo napovedano sva se s Kruhom odločila, da jo kreneva v Kamniške. Na hitro sva se odločila za Okrešelj in na koncu za Igličevo smer, za katero sva vedela, da naj bi bila dobra za plezat. Ja, in je res :-). Na vstopu v smer je še nekoliko snega, ampak sva imela "srečo", da je bila pred nama še ena naveza, ki je naredila "stopnice" do vstopa. Skala je skoraj v vseh raztežajih kompaktna in sama smer je po večini dobro nabita, predvsem v težjih raztežajih (že kar tolko, da če imaš samo 12 kompletov ne moreš potegniti 2 cuga :-)...). Kruh je dobil težje raztežaje, meni pa ni ušla zadnja štirica, ki je bila takorekoč najlepši cug v vsej smeri :-). V zadnijh izstopnih, lažjih, raztežajih naju je ujelo pršenje dežja in pa na vrhu še grmenje...med sestopom po Turskem žlebu pa še celo sodra!, tak da sva bila na koncu čisto premočena. Za sestop do Okrešlja sva rabila zgolj 3/4 ure, ker sva šprintala na sestopu, bolj kot ne zaradi nevihte (grmenja ipd.), k nama je dala še zadnji pogon :-)...na koncu Turskega žleba pa...spet sonce :-) in dež jo je "krenil" proti Logarski dolini....Skupne fotke na vrhu ni, k sva jo na hitro popihala v dolino...

Priporočena smer, res fajna za plezat! :)

No, in ker po Kinomaniji nismo imeli še dovolj, smo ubrali še eno poklino in nastala je "Diploma" :). Ta je malo daljša, dobrih 6 raztežajev vse skupaj, skala pa še vedno odlična, pleža na nekaterih mestih ne preseže dobre stare klasične štirice :), tako da je primerna tudi za nas, ostarele in osivele gamse :). Skratka, fajn smo se imeli :)

Včeraj smo Dalenjc, SlaTki in jaz zagrizli v breg nad Sočo z idejo po plezanju v V steni Malega Grintavca. Dostop ni najkrajši, znalci pravijo, da se dvigneš za 1500 višinskih metrov, je pa plezarija potem toliko prijetnejša :). Skratka po debelih dveh urah hoje smo pod steno in iščemo linije. Zaradi konfiguracije stene jih je en milijon :). Čez prvo smer nas je potegnil SlaTki, dolžina kakih 180 m, težave med III in IV, skala pa odlična. In evo, nastala je Kinomanija :)

Danes smo Dalenjc, SlaTki, Redarka in jaz zavili na Vršič. Midva z Dalenjcem v Zapeljivko, onadva v Jeseniško. Smer je še vedno lepa, skala super, temperature pa še kar sveže :) je bilo kar fajn, da smo plezali v sončni steni. Nekaj oblakov se je podilo po nebu, vendar jih je bilo premalo za kako mokro presenečenje :)