V soboto, torej včeraj, smo se nabasali Poli, Polona, Kuščar, Dalenjc in js v avto in krenili proti Vršiču. Poli in Polona sta zavila v Severni raz Male Mojstrovke, mi pa smo ropotali, se gvozdili, bulali in basali v sosednji smeri – Smer po kaminih. Smer je ocenjena s IV/ III – IV, dolga 300 m, imeli pa smo (se mi zdi) pet štantov.

Nekaj klinov se najde v smeri, ampak so ponavadi kar dobro v kaminih skriti, tk da če nisi ravno magnet za kovine, jih kar hitro sfališ. Fajn je met v vsakem primeru s seboj kline in frende.

Kvaliteta skale mi je bila kar všeč, edino na začetku prvega cuga in tik pred vstopom v zadnji kamin je treba biti pazljiv. Drugače pa se jasno vidi kje je kvalitetna skala in kje šoder.

V algastem kaminu ima svoje domovanje po novem neka ptička, tako da je mogoče fajn jo obiti.

Pričakala nas je tudi snežna votlina, ampak ima vhod in izhod, tako da je nemoteča.

Najlepši del smeri pa je definitivno zadnji kamin. Ker se sama raje stlačim kamorkoli, se pravi poklino, poko, zajedo ali še raje v kamin, samo da smer ni zračna, mi je bila smer zelo všeč, kamini pa so kar zabavni. Na vrhu sta nas pričakali dve ovčki :D, ostale pa ne vem ki so ble. Izstop je po Hanzovi poti in vodi direktno na pivo ;D. No je blo kr zabavno.

Danes sva z Dalenjcem zlezla Kovinarsko v Veliki Mojstrovki. V prvih dveh raztežajih plezaš večinoma po kaminu, kjer imaš opraviti tudi z nekaj krušljivimi mesti in kar težkimi IV. V zgornjem delu smeri, pa plezanje poteka po izpostavljenih ploščah v odlični skali. Sploh prvi raztežaj petice je odličen. Zame najlepši cug do zdaj. Na koncu te čaka še lepa prečka in pa bolj podrt izstopni kamin. Smer je v spodnjem delu slabo opremljena, ampak se da vse vmesno varovanje urediti s frendi. Zgornji detajli so pa nabiti. S 70m štrikom sva naredila le 7 štantov. Ko sva prišla na vrh, sva se strinjala da je bilo smeri prehitro konec :)

Blo je ful dobr.

Včeraj sva šla s fotrom Anžetom v Šite plezat Belač Zupanovo smer. V Planico sta naju zjutraj zapeljala Dalenjc in Poli, s katerima smo se potem dobili na Vršiču. Smer je super, večino časa plezaš po lepih belih ploščah, v super skali. Edino nekje na sredini smeri naletiš na malo poraščen in podrt raztežaj, ki je menda res edino krušljivo mesto. Ker sva bila bolj na tesnem s časom, sva se odločila za lažjo in hitrejšo varianto izstopa iz smeri. Potem pa naju je čakal še dolg sestop na Vršič, ki nama je vzel dobre 3 ure. Tam sta naju že kar nekaj časa čakala Poli in Dalenjc.

U glavnem dobro izkoriščen dan.

Včeraj sva z Dalenjcem spet pristala na Vršiču in splezala novo smer desno od Biljarda. Potek smeri je naštudiral Dalenjc in kako je to naštudiral :). Smer je naravnost odlična. Zelo lepi prehodi, skala brez enega majavega grifa, predvsem pa navduši poč v prvem raztežaju :). Skala strma in iz betona, grifov dovolj, frendi pa kar sami skačejo noter :). Prava uživancija. Nadaljevanje smeri pa tudi ne razočara zato sva ji kar hitro nadela ime Poezija :). Poč je ocenjena s petico, drugače pa je itak dobra stara klasična štirica, haha :). Ker potem še nisva imela dovolj, sva splezala še Severni raz in na mrzli bjrci počakala še Kruha in Anžeta, ki sta plezala v Šitah. 

Po vrnitvi iz Dolomitov je bilo smiselno izkoristiti še lepo nedeljo :). Tako smo Dalenjc, Kruh in jaz zavili na Vršič in desno od Biljarda potegnili novo smer, ji nadeli ime Kalibracija in se na sploh imeli fajn :). V skladu s tradicijo težave ne presežejo stare, klasične štirice :). Vsi smo si bili edini, da smer sicer ni najtežja, je pa naša :).