25 december 2019, 23: 30

Smučanje z Viševnika / Prševnika Izpostavljeno

Napisal Miha Kolarič

Lepa napoved je botrovala da sem se skupaj s prijateljem Markom odpravil na turno smuko na predbožični dan. Relativno pozen odhod z Ljubljane ob sedmi uri z Viča. Gneče na cesti ni bilo, zato sva hitro prispela do izhodišča. Štart je bil iz smučišča nad Pokljuko. S tem sva si prihranila nekaj minut hoje ter se ognila plačilu parkirnine. Že takoj, ko sva parkirala naju je pričakalo lepo vreme z čudovitimi razgledi. Ko sva se opremila preverila žolni, sva krenila proti cilju, ura je bila petnajst čet osmo. Že po nekaj minutah sva prišla do sonca, ki naju je prav prijetno grel vse do vrha. Pot se začne z ne preveč strmim delom, tako da se lahko počasi ogreješ. Vmesni ožji del ni bil najlepši za hojo, a je hitro minil. Nadaljevala sva preko gozdička na sedlo ter vse do vrha. Špura je zelo lepo speljana, tako da vsa čast tisti oziroma tistemu, ki jo je naredil. Višje sva že videla, da bodo razmere za spust fantastične. Približno trideset centimetrov pršiča je res obetal lep spust. Podlaga je lepa, le ob novi pošiljki snega bi se znalo zgoditi, da bo nekoliko bolj labilna. Zadnjih nekaj metrov sva hodila peš. Grelo naju je, sonce je bilo prijetno toplo. Razgledi pa so bili res čudoviti. Po malo počitka ter okrepčila sva pričela z spustom. Kljub temu, da sem po lanski poškodbi kolena prvič stal na smučeh, je bila smuka res odlična in uživala sva v vsakem zavoju. V gozdu je na mestih podlaga nekoliko trša in ponekod je malo skorje, a še vedno dobre razmere. Skozi ožji del je smuka nekoliko neprijetna zaradi razritosti terena. Ta del sem odpešačil, saj se glede na svoje smučarsko znanje in zazmere nisem počutil dovolj suvereno. Vsak povprečen smučar pa nebi imel večjih težav. Na spodnjem delu, ko pridemo na smučišče, se pa zopet pričnejo super razmere. Le na zgornjem smučišču je potrebno malo pozornosti saj se tu in tam pojavi kaka skala in ob kakem zavoju lahko prideš do terena. Po treh urah in petnajstih minutah zmernega in uživaškega tempa sva bila ponovno pri avtu. Sledila je še rehidracija na terasi v Pokljuki, ki je bila v tem toplem in sončnem vremenu res samo še pika na i temu čudovitemu dnevu. Tudi za nazaj ni bilo nobenih težav na cesti, zato sva bila že ob pol dveh nazaj na Viču.

Prijavite se za komentiranje
© 2020 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si