27 julij 2020, 19: 59

Zadnji dve Izpostavljeno

Napisal
V nedeljo, 19.7. sva se z Vančem podala v Repov kot in še naprej. Pod steno Planjave bi si lahko pela ˝Magla svuda, magla oko nas˝, pa je Vanč rekel, da bova raje kar plezala. Do drugega štanta Humar-Škarja sva šla nenavezana, potem pa tam ugotavljala, ali ima prav klin v steni ali Mihelič. Nad sidriščem se je lepo bleščal klin, Mihelič pa pravi, da moraš zaviti levo po gredi in ko se previsje odpre, zaviti desno navzgor. No, pa je imel tokrat prav kar klin. Zatem smer postane zelo očitna in ponuja lepo (v najinem primeru tudi zelo mokro) plezanje. Tudi opremljena je kot se zagre, razen v predzadnjem raztežaju (desna varianta) je fajn rokovati s kakšnim prijateljem. Na vrhu naju je poleg megle pričakalo še škropljenje, zato sva se odločila za ugodnejši sestop mimo Kamniškega sedla. Pita in čaj sta bila odlična!
To soboto, 26.7. pa sva se popoldne odpravila proti Okrešlju. Postlala sva si na podestu v gozdu in z boljšim ali slabšim spancem dočakala sončno nedeljsko jutro. V bistvu sva ugotovila, da sva šla prespat z namenom, da dlje spiva in ne, da sva prva v steni. Ob vstopu v Igličevo sva videla, da je pred nama že štartal vlak s tremi vagoni. Midva sva se mu tako priključila in postala - četrti in tudi zadnji vagon:). Čas plezanja se je zato malo podaljšal, a v taki smeri to sploh ni težava! Smer je res lepotica, klini pa povsod, kjer jih potrebuješ. Vanč je bil sicer mnenja, da je smer malo bolj podrta kot prejšnja leta. Kakorkoli, meni se je vsedla v spomin :). 

Nazadnje od Nika Valentinčič

Prijavite se za komentiranje
© 2020 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si