V službi me šef opomni, da imam na zalogi še nekaj dni starega dopusta, zato se odločim, da ga kak dan namenim tudi plezanju. Hitro se uskladim z Dinotom, ki predlaga Teranovo smer v dolgem hrbtu. V sredo 3. marca ob koncu policijske ure 6:00 že hitiva proti Jezerskem. Zaradi tekaških prog(ki jih zaradi skopnelega snega ni več) je cesta zaprta kmalu za Planšarskim jezerom tako, da zgledno parkirava pri tabli vzameva opremo in gasa naprej. Med samim dostopom se predvsem čudiva moči narave in ogromnim plazovinam, ki segajo globoko v dolino. 

Po slabih dveh urah prideva do vstopa kjer se opremiva in začneva s plezanjem. Prvi raztežaji v ključnih nakloninah smeri so postregli z dobrim trdim snegom tako, da so cepini in dereze super prijeli le možnosti dodajanja vmesnih varovanj je bilo bolj malo. V drugi polovici, ko se smer nekoliko položi sva povlekla "štajerca" in kmalu prišla do izstopne prečke. V steni ob prečki narediva sidrišče in Dino spleza naprej. Zadnja prečka naju je oba zaposlila za daljši čas, saj je bil sneg zelo sipek in je bilo potrebno najti dobre opore za cepine in dereze s kopanjem snega. Obema je počasi in previdno uspelo izplezati na vrh smeri, kjer sva na hitro pospravila vrvi.

Odšla sva do koče na Ledinah, si privoščila malico in izmenjala opremo. Sestopila sva skozi slabo zalito žrelo, zato je pri sestopu potrebna previdnost. Pri večjem delu poti je potrebno sestopati ritensko z obema cepinoma. Sledilo je še dolgo prečenje plazovin in dolga pot po cesti do avta. Preplezani smeri sva nazdravila z zasluženim pivom na črpalki v dolini.