Ker sem imel prejšnjo zimo konkretno pomankanje časa in sem plezal bolj malo, sem bil odločen da letos to popravim. Odločil sem se, da bom plezal lažje smeri in slapove in tako nabiral zimske izkušnje. Čeprav nismo smeli vzeti dopusta do konca februarja se je nabralo kar nekaj plezalnih dni. Ajznponarski urnik je pač zakon, le soplezalce težje najdeš :D

Z Dolijem sva sezono začela 22.1. v Teranovi, bila sva druga naveza tistega dne za nama pa se je razvrstilo vsaj še pet navez. Razmere v smeri so bile dobre, prvi strmi raztežaji so bili odeti v led in so ponudili lepo plezanje. Zadnja prečka je bila dobro uhojena zato ni predstavljala nobene težave, sledil je sestop čez Žrelo.

Nato sva se z Vidom(Ao Litija) zmenila za neko lažje plezanje saj še nikoli nisva plezala skupaj. Najprej sva šla v grapo v NŠG-ju , ki sem jo opazil s ceste. V grapi sva naletela na 4 skoke in povsem nepredelan sneg, zato je bilo treba zaupati konicam cepinov in derez ki sva jih zatikala za skale. Vmes naju je presenetilo še padajoče kamenje. Kasneje sva izvedela, da gre za grapo Angelce Ocepek, ki je ime dobila po vrtcu na Jesenicah. Nadaljevala sva po Župančičevi grapi, kjer sva iskala direktne prehode in se tako izognila stopnicam, ki so jih naredili predhodniki.

Čez par dni se z Vidom(Ao Litija) peljeva proti Logarski, da splezava kakšen slap. Plezala sva Slap na Klemenči jami in zraven njega še Kiks. Oba slapova sta bila dobro narejena, predvsem Kiks je postregel z lepim strmim plezanjem(škoda, da ga je samo za dva raztežaja). Ker sva imela še veliko časa ob povratku v dolino sva splezala še Palenk, ki pa je bil že precej bogi. Ker pa sva bila še vedno 'lačna' ledu sva se ustavila ob cesti in splezala še Avtocesto. Produktiven dan :D

Z Nino Durini se dogovoriva da greva splezat Drugi slap v Krnico, slap je bil lepo narejen predvsem prvi cug in pa zavesa v tretjem sta bila super. Sledilo je abzajlanje, kjer sočnih kletvic ni manjaklo saj se je štrik spremenil v zajlo.

Z Vidom Vadnujem pade dogovor da greva plezat v Tamar, ker pa je bila nedelja je bilo pred nama že kar nekaj navez. Izbrala sva Centralca, ki naju je dodobra zaposlil. Ko sva sestopila nazaj pod slap se odločiva, da imava dovolj saj je Vid prejšnji dan plezal pod Prisojnikom, meni pa se je mudilo v službo.

Ni trajalo dolgo in spet vozim proti Tamarju, tokrat z Jašom(ČAO). Ker je v prejšnjih dneh zapadlo kar nekaj novega snega izbereva Slap nad votlino, ki je malo bolj skrit. Slap ni bil potreben čiščenja, je bil pa zato toliko bolj votel haha. Ker sva ga splezala hitro, predlagam da se podava še v Desni slap. Jaša je predlagal Zadnjega, tako da se odločiva za slednjega. V Zadnjem pa je bilo potrebno kar konkretno čistiti novozapadli sneg, vmes pa so po naju sipali še plaziči mokrega snega. Ker sva v Tamar prišla pozno dopoldne sva imela to čast, da sva lahko ob povratku v Planico opazovala kako je zahajajoče sonce obsvetilo Mojstrovke.

Naslednji vikend smo imeli tabor v Mihovem domu. V soboto so tečajniki pridno vadili manevre iz zimske tehnike, v nedeljo pa smo se z Dinotom in Dolijem podali v Zimsko smer v Prednji glavi(smer sta plezala tudi Gres in Vesna). V smeri smo imeli vse, od strmega ledu, miksanja, škripavčka, štanfanja in plezanja po ruševju. Zadnji raztežaj je bil češnja na vrhu torte, ki ga je Doli suvereno preplezal. V nasprotju z Gresom in Vesno, ki sta abzajlala po smeri se odločimo za sestop preko vrha. Gaziti smo morali tako globok sneg, da nas je prijetno žgečkalo tam spodaj haha. Ob pici in pivu v Maratoncu se vsi strinjamo da je bila smer super in smo se odločili pravilno, čeprav je bilo zjutraj vreme v …

Z Dinotom se dogovoriva za plezanje v Dolgem hrbtu, da si popestriva dostop poletiva čez Sinji slap. Nekje na sredini slapa začne snežiti, tako se na vrhu znajdeva sredi snežnega meteža. Med hojo proti Nemški smeri pršni plazovi zagrnejo celotno ostenje. Složno se odločiva, da bo smer pač počakala na naslednje leto. Pri Češki koči pokukava v zimsko sobo nad katero sva navdušena in bo dobro izhodišče za prihodnje podvige. Nazaj na Jezersko sva sestopila po normalki. Med samim sestopom sva ugotovila, da je v dobri uri zapadlo cca 10-15cm novega snega.

Že takoj naslednji dan po zaključku moje nočne izmene se z Nino odpeljeva čez mejo, v lepo dolino Zajezere. Dostopa do slapov je za cca 40. min. Odločiva se za slap Le placche parallele in sicer njegovo desno varianto. V slapu naju je pričakal trd led in posledično 'talarji'. Prvi raztežaj sem razdelil na dva dela saj sem vrtal bolj na gosto. Sledil je cug grapice in nato še dva polna raztežaja lepe plezarije po ledu. Za sestop so pripravljeni štanti za abzajl. Dva spusta pred koncem mi je ob druženju z navezo iz Ao Rašica, ki nama je prijazno odstopila nekaj prostora na štantu iz rok padel reverso. Hvala Nini za njenega rezervnega(pripravljena punca ni kaj haha). Po skoraj 40 urah brez spanca je bilo lepo nazaj na trdnih tleh in opazovati sonči zahod nad mogočnim ostenjem Montaža. Pod slapom pa sem doživel tudi prijetno presenečenje saj sem našel tako reverso kot tudi šrauf, ki mi je padel v predzadnjem raztežaju :D

Ko sem bil že trdno prepričan, da imam dovolj zmrzovanja v ledu in snegu sva se z Nino podala še v Smer izgubljene rokavice v Špegovcu. Dostop do smeri je kratek in poteka v lepem okolju. V sami smeri sta bila dva kar lepa odseka ledu, ostalo pa je bila bolj hoja oz. pikanje v dobro predelanem snegu. Za sestop priporočava, da se na vrhu smeri usmeriš v levo na greben in nato po severnih pobočjih sestopiš na Štularjevo planino in nato po planinski poti nazaj proti Makekovi domačiji na Jezerskem.

Za konec lahko rečem, da je zima res prima in da že komaj čakam naslednjo. Zdaj pa sledi pridobivanje spalnih ur nazaj in pa božanje tople skale v plezališčih.