Smer po kaminih  (III-IV, M4, 300m); Pozabljena grapa (III/2, 100m)

Konec meseca je pametno opraviti kakšno turo, napisati prispevek in prevzeti nagradni klin. Vseeno upam, da bo vsaj še Spojler spesnil nekaj o Kranjski poči, da bo poštena borba ;) 

S Pivarjem sva se danes namenila splezati “Smer po kaminih”, ker je Poli poročal o fajn razmerah v steni. In res je bilo super. Vstop v prvem raztežaju je bil sicer malo slabše sprijet s podlago in je bilo potrebno biti zelo previden. Za nama je v smer vstopila še naveza iz Kranja, ki se ji je odlomil večji kos in je prišlo do manšega padca, k sreči brez hujših posledic.

Od tam naprej je bilo bolje, sneg in led sta bila zelo kompaktna, ni pa ju bilo povsod tako, da sva malo praskala tudi po skali in travi. Po dveh lepih, bolj ogrevalnih raztežajih, a ne povsem brez zahtevnih detajlov, je sledila krajša grapa, nato pa najtežji raztežaj, ozek navpičen kamin. Ta res ni bil poceni, zahteval je veliko zbranosti, ponekod sva manjko snega in ledu nadomestila z gvozdenem in toolanjem. Prav dosti klinov ni gledalo iz snega, je bil pa Pivar zelo suveren tako pri plezanju kot  pri postavljanju vmesnih varoval (klini, metulji, ledni vijaki in klini). Za drugega pa je bilo vse skupaj en sam užitek. Glede na to, da sva bila kar hitra in dobro razpoložena sva se odločila, da potegneva do vrha. Ob izstopu sva najprej prečila v levo, splezala še krajši poledenel skok in se nato priključila Pozabljeni grapi. Tukaj je bila tako dobra in kompaktna podlaga, da so še cepini vriskali in samo od kondicije je odvisno kako hitro si na vrhu.

Fantastičen uvod v zimsko plezanje, povsem druga dimenzija, tako z vidika tehnike kot vzdušja v steni. Se že veselimo novih smeri, tudi če nas razmere ne bodo tako razvajale.