Špelo (AO Domžale) sva nadomestila dva plezalna dneva v slovenskih gorah, saj se v Dolomitski skali nisva ujela. Zato sva se za 15.7 odločila za malo lažje plezanje v slovenskih stenah.

Za ponedeljek sva si izbrala smer AngPhu (VI-) v Debeli peči. Zgodaj zjutraj sva v avto popakirala kolesa, vso opremo in odšla na pot. Ker je cesta do Kovinarske koče zaprta sva se vsedla na kolo in se po 15 min že pripeljala do nje. Od tam sva pot nadaljeva v zmernem tempu do grebenčka kjer sva opremo pospravila v en nahrbtnik in potem po lažjem svetu poplezala (II/III) do začetka smeri. S plezanjem v smeri nisva imela težav. Skala je bila suha in kompaktna, razen v lažjih raztežajih je potrebna manjša previdnost. V težjih raztežajih je smer dobro opremljena, v lažjih pa malo bolj skopo, zato prav pridejo metulji, kakšen klin za pasom in jebice. Smer ni orientacijsko zahtevna saj te klini cel čas vodijo po njej. Detajl je malo previsen ampak z dobrimi grifi in manjšimi stopi v plati.

Po 4urah in 30 minutah, sva izplezala iz stene. Na vrhu sva si dala petko, malo popila vode in nato oddrvela proti lovski poti, kjer sva sestopila iz Debele peči. Ko sva prispela do Kovinarske koče sva se z največijm veseljem vsedla na kolo in oddrvela proti avtu.

Naslednji dan poberem Špelo ob 6.00 zjutraj in se zapeljeva v Kamniško Bistrico. Ker sva oba bila utrujena sva dostopala do Vežice v zmernem tempu. V mislih sva imela dve smeri. Ali bova izbrala Kramarjevo smer ali Spominsko smer Mihe Laha(VII). Zaradi preutrujenosti sva se odločila za slednjo smer, ki sva jo malo bolje poznala.

Matic Dolinsek nama je priporočal to smer, saj je smer lepa v kateri je skala kompaktna  dobro opremljena z klini in kar zahtevna. Detajl smeri te že čaka takoj na začetku. Odločila sva se, da ga bova oba poizkusila splezati v vodstvu. Prvi sem se ga lotil jaz, ga napeljal, in splezal s težavami zaradi trenja, a na koncu uspešno. Špela me je spustila dol in nato ga je splezala še ona. Ostali del smeri sva plezala cug-cug in plezarija je bila z izjemo 4 in 5 raztežaja (katerga sem malo zašel in je bila skala malo slabša a še useeno uredu) zelo lepa. Vsi štanti so navrtani, v smeri je veliko klinov a niso vsi zanesljivi in vseeno priporočam kakšen metulj za pasom. Smer sva splezala v 3.5 urah, in se spustila s 4. dolgimi, lepimi abzajli po smeri.

Med sestopom sva se ustavila v slapu Orglice, kjer sva se regenerirala s skokom v vodo in nato se ob hladnem pivu v Kamniski Bistrici. Ob pivu sva se ze pogovarjala o novih smereh ki so za splezat v letošnjem letu.