Kot veleva znan slovenski pregovor “rana ura, zlata ura” in kot se za začetek opisa dobre dogodivščine (vsaj glede na pretekle železničarske objave) spodobi, sva se z Juretom Česnikom na sončen velikonočni ponedeljek ob svitu odpravila proti Vipavi. Če je vstal On, bova pa tudi midva - in res sva prva parkirala na parkirišču pod Gradiško turo. Tja sva se odpravila z namenom, da splezam svojo prvo večraztežajno smer. Najin cilj je bila smer Tu in tam (IV+/III, 140 m) v Gradiški turi. 

Po krajšem dostopu sva bila kmalu pod steno, kjer so naju dohiteli že prvi gamsi, pardon, lokalci, in feratarji, ki so desno od naju vstopali v ferato Furlanova pot. Po nekaj tečajniških vprašanjih in seznanjanju z vstopom v smer na podlagi skice smeri in fotografije (slednja se je izkazala za bolj točno) se je Jure podal v prvi raztežaj. Smer skozi zajedo naravnost napreduje po razu, v njej (in v celotni smeri) je veliko skalnih ušes, primernih za varovanje, kot tudi zank iz vrvi, katerim večinoma lahko zaupamo. Po nekaj sekundnem razmisleku, ali naj se zaderem “Česnik, podrto!” ali “Jure, podrto!” (obveljalo je slednje), sem si že natikala svoje plezalke in v ruzak tlačila superge ter se podala v zajedo. Skala je bila dobra, na trenutke ostra, nič kaj zlizana, plezanje pa skladno z oceno varno (z izjemo nekaj premikajočih se skal, katerih stabilnost je bilo smiselno vztrajno preverjati). Včasih počasneje, drugič hitreje sem se povzpela do Jureta, ki je nadaljeval tudi v drugi raztežaj. 

Smer od tam zavije v desno do plošč, nato pa se vzpne levo pod streho do naslednjega sidrišča, kjer se sreča s Furlanovo potjo. V drugem raztežaju je v steni že nekaj več grmičevja, katerega praske opazujem zdaj, kot to tipkam, več plezalske koordinacije kot do tedaj pa zahteva krajši vzpon pod streho. 

Po uspešnih dveh raztežajih sva se pred tretjim dogovorila, da prevzamem vodstvo in plezam naprej. Kljub najinemu zgodnjemu začetku je bilo v ferati vse več ljudi, zato je bil odmik tretjega raztežaja na drugo stran raza od ferate dobrodošel. Presenečena nad trenjem, ki me je ves čas opozarjalo na to, da gravitacija ni hec, sem uspešno našla skalna ušesa in druge zanke, ki so omogočala varno napredovanje. Tudi v tem raztežaju je v smeri več grmičevja, tudi trnje, ali kot bi rekel Jure, “dobrodošla v alpinizmu”. 

Sledilo je iskanje primernega mesta za sidrišče, za katerega sem izbrala svedrovec ob ponovnem srečanju smeri s ferato. Bolj primerno bi bilo sicer mesto približno 2 metra pod točko srečanja, kjer se proti desni začnejo plate. Moj tehten in dolgotrajen razmislek o tem, kako in kje naj naredim primerno sidrišče, je Juretu omogočil pravo malo etnografsko raziskavo mimoidočih feratarjev in plezalcev, katere rezultat je, če citiram, razmislek o tem, komu od teh bi ali ne bi odvzeli licence za skrb zase in za druge. Z veliko mero skrbi za najino navezo sem nato zadovoljna z delno visečim štantom vse moči napela za pobiranje vrvi, kmalu za tem pa me je dohitel Jure, še vedno šokiran nad videnim med čakanjem.

Zadnji, četrti raztežaj je ponovno vodil Jure. Tokrat smer zavije na plate pod ferato in se nato vzpenja vzporedno z njo, plate pa ponujajo raznolike možnosti za poplezavanje. Šalce in visoko stopanje so mi bile v prijeten izziv, ki ga ocenjujem kot najbolj zahteven del te smeri (skladno z oceno IV+).  

Po štirih raztežajih sva se z Juretom razvezala in zadnjih nekaj deset metrov smeri splezala nenavezana, vzpon je sledil smeri ferate. 

Smer ponuja dobro skalo ter ocenam primerno in raznoliko plezanje, zaradi bližnjega stika z obljudeno ferato pa je zgoden začetek zelo priporočljiv.

Vrh smeri je ponudil klasično-krasen pogled na Vipavsko dolino. Že skoraj pripravljena na sestop pa je kar naenkrat na vrh, seveda SOLO, NIKAKOR NE PO FERATI, temveč skoraj po zraku, priplezal še naš Mlaka v AOŽ majici. Po obvezni skupinski fotki sva z Juretom sestopila po zavarovani poti in se ob uri, ob kateri sem pretekli dan šele jedla zajtrk, že vračala proti domu. Tu in tam se pač zgodi, da še pred kosilom splezaš svojo prvo večraztežajko. Hvala, Jure, za vodenje in dobro družbo!