Kaj se dogaja

Ker z Dalenjcem ne morma sledit tempu napadanja tulišč naše drytooling reprezentance, sma se raje odločla za hribe in odšla v Kamniško-Savinjske Alpe, natančneje na Brano po Šiji. Proti večeru sma se s "pašnim korakom ostarelega gamsa" (Vir: Poli 2010) zapodila na Pastirce in si uredila skromno prebivališče. Ker sva bla prestradana ni šlo brez obiska gostione kot "Joze in Boze". Tam so bile na meniju same specialitete. Večerjo nama je skuhal chef Jozo, ki je pripravil makarone z vanilijevim pundingom, za zajtrk pa je sledila gurmanska poslastica Boze tako imenovana ptičja hrana po šefovo z venčkom gozdnih začimb" (beri iglicami). Drugi dan zarana je sledil zaje... vzpon do kamniškega sedla…

Včeraj smo se zapeljali na mesto neljubega dogodka, ki me je v pretekli sezoni za skoraj dva meseca poslal na prisilni počitek. "Lepo" je bilo podoživljati dogodke in meriti centimetre, ki so bili še na voljo, preden bi si razčesnil butico na trdih tleh :). No, najprej sem se je lotil na topiča in mi je še kar šlo. Potem sta Tedi in Borut plezala svoje projekte, jaz pa sem premleval in na koncu tudi zmlel. Smeri sem se lotil še enkrat od spodaj, odločen, da ji pokažem kar ji gre. No, smer je imela svoje načrte in me je še enkrat stresla s svojih oblin, tokrat brez posledic. Iz čiste hudobije sem se vanjo zagnal še enkrat in jo v tem poskusu naučil kozjih molitvic. Ko vpenjam sidrišče se…

Danes smo s tečajniki letošnje šole osvajali nova znanja. Drajsali smo se po vrveh navzdol, pa navzgor, vmes malo zabijali kline, jih metali pod steno, izdelovali varovališča, pa glihali kline, pa nameščali prijatelje oz. uštimavali takozvane namještaljke, pa kričali "Pazi vrv!", pa "Podri varovanje!", pa "Konec!", pa še marsikaj drugega se je slišalo, lepega in grdega, kot se za naš ferajn pač spodobi :).            

V soboto zarana se nas je obilico nabralo na Grudi. Poslovili smo se od skupine, ki jo je mahnila proti Napoleoniki in z uporabo minimalnih marketinških potez diplomatsko izglasovali frikanje v Doberdobu. Tam smo se dodobra pregreli, ogreli in se imeli super fino. Poleg plezanja smo še: utrjevali medsosedske odnose, novačili za vpis v alpinistično šolo ter radodarno podajali komentarje. Na koncu je padla odločitev, da bo burja ponoči ponehala in da pojdemo v nedeljo v Čaven. In burja zjutraj seveda še ni ponehala, vendar je naš optimizem padel na plodna tla. Veter vseeno ni bil premočan in je tekom dneva pojenjal. Plezali in preplezali smo Krvavo smer v Čavnu. Basali smo se v kamin,…

Danes je bila Alpinistka, kljub huronskemu dežju, ki je odplaknil Metka, spet aktivna. Poprijela je namreč za ledna orodja in v Znojilah populila ves plevel in ostalo rastje, ki se je nabralo v smereh. Plezalo in navijalo se je na polno, štriki so oddelali konkreten šiht in komaj sedaj počasi legajo k več kot zasluženemu počitku. Ana in Liza sta bili enotni, da bo potrebno zadevo ponoviti.      

Za praznike smo se odpravili za lepim vremenom - na jug v Makarsko. Spali smo v apartmaju v Makarski. 8km iz mesta se nahajajo Vrisove glavice z 150m visoko steno. Večina smeri je navrtanih, vsekakor se najde kakšna lepa neopremljena linija.       Prvi dan smo plezali GRB 5c, 120m. Drugo polovico smeri je Luka potegnil po svoje, linija je lepo sledila stebru. Odlične poke za frende in mnoštvo ušes. Spustili smo se po vrvi, sonce je bilo tako močno, da nam je namesto še ene smeri bolj zadišalo pivo in kopanje v morju. Naključni mimoidoči so zmajevali z glavo, opet ovi ludi slovenaci.         Drugi dan smo plezali Mirto Selvaggio 6a+ in Madre Padre 6a. Pri slednji se je…

V vročem Mumbaju sem našel plezalsko skupnost.  Glavni je Bong, ki je v teh krajih legenda. Pozna  vse tavelike. Sam lastnik Petzla jim je priskrbel nekaj opreme. You are from Slovanija Yes, yes, Mina Makovic, very good. Fantje so pridni in dobri. Vsak dan trenirajo na plastiki, za vikende se pa navijajo v okoliških plezališčih. Prirejajo tudi mednarodna tekmovanja. Plezali smo balvane v okolici Belapurja. Užitek je bilo spoznati prvinsko plezalsko druščino, kjer živijo za plezanje. Hvala Bongu, Rohanu in Pandjipu za povabilo in dobro družbo!

SlaTki je največji srečkovič na svetu, takozvani Srečko :). Kot dokaz prilagam fotografijo, ki prikazuje zaščito njegovega prevoznega konjička pred vremenskimi neprilikami. Mladenič je najbrž hitel na nujno praznjenje flaške namiznega belega, ko je v žaru borbe pozabil na zaščito kolesa. No, k sreči ima prijatelje, ku mu vedno radi priskočijo na pomoč :).