V soboto sva z Mojco plezala v S steni Male Mojstrovke in sicer smer, ki ji ne veva imena, poteka pa tik levo ob Kaminski smeri. Najprvo sva mislila, da plezava nekaj novega, nato pa sta naju v drugem raztežaju presenetila dva stara klina. Višje se je za njimi izgubila vsaka sled. Skratka, smer je lepa in škoda, da ni bolj poznana. Vmes ti nastavi eno delikatno prečko, ki te pripelje v navpično zajedo z dobrimi možnostmi varovanja. Na vstopu v zajedo sva pustila en klin. Smer se izteče na Hanzovo pot , po kateri udobno sestopiš nazaj pod steno. Ker sva imela še nekaj časa, sva po počitku, v eni uri nenavezana preplezala Severni raz, ki nudi super plezarijo v odlični skali. Hvala Mojci za idejo, sem že kar pozabil, kako dobra skala se najde v smeri. Skratka, lepo izkoriščena sobota .

V soboto sva z Lukatom plezala Bratovsko smer (V+/IV- 450m) v Srebrnjaku. Stena je precej položna zato petice niti ne pridejo tako do izraza. Smer je zelo dobro opremljena a sva za vsak slučaj vseeno v kako poko položila metulja, da ga ni bilo treba nositi cel raztežaj. Kljub temu, da je skala generalno zelo kompaktna, se je vedno dobro prepričati, da vse dobro drži, saj lahko kaj hitro preseneti. Smer precej vijuga a je dokaj logična. Tudi obilica klinov omogoča, da orientacija ni zahtevna. Zanimiv je sestop po strmi gredini, ki je opremljena s sidrišči za spust in ne veš ali bi ta sidrišča uporabil ali bi šel peš. Zadnje sidrišče je vsekakor uporabno. Po zadnjem spustu pa pot zapelje v ruševje, po katerem iščeš shojeno stezico, ki pripelje na pešpot in ta mimo planine Zapotok do parkirišča. Oba sva se strinjala, da je bil še najbolj zahteven dostop in sestop.

Včeraj sva po službi/opoldanskem počitku z Jašo odpeketala proti Begunjščici, kjer sva v samoti in prijetnem hladu splezala smer Janc-Mali. Bilo je luštno, Jaša mi je na njegovo srečo pobral vse ta lepe cuge (žreb je pač žreb :)), ampak se ne sekiram. Bilo je uživaško.

EDIT (4.9.2011): Dodane še slike od Jaše.

V četrtek, 25.8., sva z Marjanom plezala Igličevo, V/IV, 350m v Mali Rinki.  Menda je Maks Iglič  v 30. letih to smer preplezal prvenstveno kar sam. Glede na Miheličev opis je smer najlepša v Logarski dolini. Smer začne z zajedo in potem po stebru z belo kompaktno skalo. Potem sledi naravnim prehodom, ki smer peljejo vijugasto čez steno. Ključ je previs v spodnjem delu in prečka v desno na sredi smeri.
Stena je obrnjena na SV, zjutraj te malo poboža sonce potem pa plezaš v senci, ki je prav prijetna v teh vročih dneh. Skala je kompaktna, sem ter tja tudi naložena.  V smeri so trije težji odseki, ki so dobro nabiti. Zgoraj je bila še ena naveza, klini so peli tudi v Vzhodni. Še dolg sestop v Logarsko in zasluženo hlajenje ob pivu.

Muki poroča, da sta včeraj z njegovo boljšo polovico plezala v Beli peči nad Tržičem. Za cilj sta si izbrala Katastrofulo. Kot je še razbrati iz telegrafskega poročila je bilo zelo luštno in sonce je ravno prav grelo njune ročice. Malo se je sicer Mukiju paralo srce, ko je gnal njuno bogo siroto karjolico po razriti cesti proti steni, a vseeno ne dovolj, da bi dostop opravil peš . Še nasvet: če bo kdo blodil tam okoli naj ima v žepu TOČNO 2x1€ za rampo, ki računa za vstop in izstop, hehe .