Prejšnjo soboto, 15.10., se je sicer obetalo mrzlo, a lepo vreme, zato sva z Boštejem hotela še malo poplezati v hribih. Predlagal sem Korošico in kakšno izmed množice smeri tam okoli. Na dostopu mimo planine Podvežak sva se malo zagledala v JV steno Velikega vrha na Dleskovški planoti. Bila je namreč lepo obsijana s soncem in ko je Bošte omenil, da je na plezanje.net videl opise smeri, sva jo za začetek mahnila v to steno. Ker opisov nisva imela, sva šla kar tam, kjer je bilo videti najlepše. Skala je bila  pakleniško fenomenalna in prijetno topla. Doma, po ogledu slike in smeri na plezanje.net sva ugotovila, da bi lahko šlo za prvenstveno, nastala je Sončna smer (IV+/IV-, 100m), žal brez slik .

Nadaljevala sva do Korošice, kjer so bile še vse stene v senci. Za balvani pod Dedcem, skrita pred mrzlim severnikom, sva se malo martinčkala na soncu in čakala, da sonce oblizne steno. Ob 14h se sonce še kar ni hotelo prijeti stene, zato sva se odločila in odpravila v Centralni steber (VI+, A0/V-VI, 140m), legendarno smer Cica Debeljaka in Rada Kočevarja iz leta 1949 in menda prvo VI+ v slovenskih hribih.

Glede na temperature sva bila nekako odločena, da vsaj vstopiva, če sva že tu, z namenom da abzajlava s prvega štanta, če bi bilo premraz za minimalce v stebru. Ravno ko začnem plezati prvi cug, pa me in seveda tudi steber, obliznejo topli sončni žarki in tura je bila rešena.  Gre pa za kratko in zelo jedrnato smer, štirje bolj kratki raztežaji šestice ali več. Skala je odlična, smer pa dobro opremljena. Sonce se je ravno skrilo za Zeleniške špice, ko sva dosegla vrh.

Lep dan in primeren zaključek sezone.

 

 

V četrtek sva z Boštom zavila v Planjo. Za cilj sva si izbrala smer v njenem skrajnem desnem delu, Centralni kamini imenovano. Dostopila sva po rdeči grapi, kjer poteka Trentarska (II) in v dobrih 2 urah stala pod izbrano smerjo. Ker se nama je zdel vstopni kamin pretežak, sva vstopila v steno levo od kamina in nato nadaljevala po zajedah in ploščah (vedno levo od kaminov) do roba stene. Smer ni napačna, če je prvenstvena bo nosila ime Meglena. Ocena smeri je III/IV, višina pa 200 m. Med plezanjem se je poznalo, da je že oktober, saj naju je malo treslo in zeblo v prste na rokah .

 

 

 

 

Zasledil sem, da sta zakonca Relja 24.9. splezala in opremila novo smer v JV steni Planjave. Tri križci za dobro opremljenost in tri plusi za odlično skalo so naju s Klemnom v nedeljo prisilila, da sva jo šla od blizu pogledat. Smer teče po gladkih in položnih platah desno nad veliko votlino, ki se jo vidi s poti na Srebrno sedlo. Takoj ko sva prišla do votline, so svetleči svedri in prah od vrtanja pod njimi izdali novo smer.

Prvih 10 m smeri je ključnih, saj se je potrebno povzpeti preko krušljivega previsa. Ta del je zelo na gosto navrtan, zato je predvidena možnost tudi za A0. Preostanek raztežaja in še dva naslednja potekajo po gladkih plateh – čista uživancija. Zadnji raztežaj pa se zopet postavi pokonci in je nekoliko težji, meni je bil zelo všeč. Razen prvih 10 m je skala odlična, svedri pa si sledijo nekoliko redkeje, tako da kakšen metulj ni odveč, klini pa ne pridejo v poštev, saj jih ni kam zabiti;). Avtorja sta o njej napisala: »Med oblaki 6(A0)/5, 200 m«, midva pa predlagava bolj V+/IV+, metri pa so dolžinski. Verjetno sva naredila prvo ponovitev.

Sestop je precej prepuščen iznajdljivosti. Čeprav na isti vršiček (cca 2000 m) pripelje še nekaj smeri, sledi sestopanja nisva našla. Midva sva abzajlala z rušja levo dol, za tem pa občasno poplezavala I-II preko grabna in grebenčka v levo do slabo vidne poti, ki pripelje nazaj pred votlino.

 

 

Ker je bilo še dovolj časa, sva višek opreme pustila ob poti in šla na Staničev vrh, z njega pa naprej prečila Zeleniške špice. Do avta sva se vrnila z mrakom in tako odlično izkoristila dan.

 

Ker sem bila edina gospa na letošnji ledeniški turi, me je doletela čast povzeti ustvarjene vtise.

Glavne ledeniške značilnosti:

-          vreme je bilo sončno in razmeroma toplo tudi ponoči

-          občutja na ledeniku nekako sovpadajo s temle

-          ledenik je puncam prijazen

-          priporočam galon kondicije (delam na tem) in dobro spalko

-          morda ni potrebno nositi 4L vode s sabo

 

Potek ture:

 

Štartali smo zarana iz LJ in brez večje gneče prispeli na začetek vzpona. Fantje so hitro prispeli do Stüdlhütte, medtem ko smo si nekateri (z več ljubiteljstva do opazovanja narave, svizcev in turizma) vzeli nekaj več časa. Po kratkem postanku v koči smo se podali na ledenik, kjer s(m)o našli primerno mesto za naše zatočišče. Med postavljanjem bivališča je našo pozornost za trenutek ali dva zmotil koncentrično krožeč rumen helikopter, ki pa je kasneje zavil v dolino (huh!). Sledilo je iskanje primerne špaltne za treniranje ledeniške tehnike. Operacija z vrvmi je trajala vse do večera, ko smo gurmani končno prišli na svoj račun in zakuhali juho v ledeniškem snegu. Utrujenost nas je že dodobra načela, zato smo se po krasnem sončnem zahodu poskrili po šotorih in zavili v spalke. Ker ni bilo pretiranega mraza, smo relativno »dobro« spali (na dobrih 3000 m nv) in nabrali moči za nov dan. Zarana nas je presenetilo bajno obleganje našega cilja Großglockner po Stüdlgrat, zato smo se odločili napotiti proti Teufelskamp (3511m). Vzpon na škrbino blizu cilja je ponudil fantastičen razgled. Fantje so nato pripikali še na vrh zastavljnega cilja, nekateri (jaz) pa osebno rajši piknemo kakšen sirov narezek, zato sem izkoristila čudovite pogoje za sončenje in počakala na varnem mestu. Sledil je sestop in zaslužena pica v SLO.

Tako smo tečajniki zaključili še s trofejno skupno turo in se med drugim že veselimo prihoda novih moči.

Splet okoliščin je želel, da sem v prvih dveh obiskih Triglava ostal brez vrha. A nič ne de! Čas je prinesel novo priložnost in včeraj (v nedeljo) sva se s Klemnom (AO Radovljica) odpravila v Slovensko smer. Ponovno sem se pod ogromno steno počutil neznatno majhnega, ampak pogled na znane linije (iz literature) je takoj sprostil napetost.

Vstopila sva šele ob 9ih, a vseeno kot prva. Za nama sta bili še dve navezi. Do Zlatorogovih polic sva hitro priletela brez naveze in v smeri res uživala! Nadaljevala sva naravnost skozi Slovensko grapo in kmalu so se izgubile sledi predhodnikov in svet je postal bolj temačen in divji kot poprej. Snega v grapi je malo in se ga da zobiti. Drugi navezi sta zavila v levo po Prevčevem izstopu, midva pa sva iskala okno, ki naj bi nam bil najin naslednji orjentir. Stena se je postavila pokonci in tu pa tam se je notri našel kakšen klin. Ker je nadaljevanje izgledalo težavnejše sva se na polički navezala, a se je izkazalo za nepotrebno. Ko sva izplezala preko te stopnje, nas je ob grušču pričakalo sidrišče s številnimi vrvicami za spust, kar nama je dalo slutiti da gre za tiste sledi predhodnikov, ki so prav tako zašli. Vseeno sva nadaljevala po lažjem svetu, čeprav sva bila skoraj prepričana, da nisva na pravi liniji. Ko so se na vrhu grebena nekoliko odprli razgledi, sva po precej tuhtanja le ugotovila, da nisva daleč od prave smeri. Na sosednjem stolpu bi morala potekati Frelihova prečnica, ampak vse police so delovale enake, kako se bova torej za pravo odločila?! Tudi na tem razgledišču je bil urejen spust in spustila sva se v desni žleb. Od tam je potka vodila do možica, ki je pokazal pravo široko polico, ki pa se je za robom zelo zožila in v izpostavljenem plezanju zaobšla prvi raz slovenskega stolpa. še ta raztežaj in naslednjega sva se varovala, za tem pa je sledil izstop tik za Slovenski stolp na uravnavi.

Glede na to, da naj bi bila ena izmed najbolj plezanih smeri, se mi zdi, da je kar malo opremljena. Seveda na vseh ključnih mestih tičijo potrebni klini, o tonah železja pa ne moremo govorit. V smer naj se odpravijo tisti, ki uživajo v naravi, hribih, brezpotjih in plezanju. Zahtev strogo plezalskih frikov, ta smer ne bo zadovoljila, saj plezalke in magnezij ostanejo doma.

Ker sva bila še dovolj zgodnja sva skočila še na vrh Triglava, kjer sem si zaslužil krst. Začuda ni bilo nobene gužve in tudi sestop čez Prag je minil bolj ko ne v miru. Tura je bila popolna in verjamem da se bom v Slovensko še vrnil.

 

PS: Jirži, nikoli nisi sam!:)