27 junij 2022, 08: 53

Kranjska poč - Nad šitom glava, severna stena, IV, 250 m Izpostavljeno

Napisal

Z Mlako sva se odpravila plezat v hribe. Ker že kar nekaj let nisem plezal pri nas, sem predlagal nekaj, kar že poznam - Kranjsko poč. Smer je visoka 250 metrov, poteka v vzhodnem delu severne stene Nad šitom glave in je pogosto plezana. Je dobro nabita, na posameznih prehodih in štantih je za varovanje moč najti tudi svedrovce.

Razmere v smeri:

Smer je bila kopna, na vstopu je še manjša zaplata snega. Glede na spomine izpred 6 in 9 let, se mi je zdela skala slabša, je pa res, da sem v tem obdobju pridobil precej na nesamozavesti in nestabilnosti. Predvsem slabši in težji se mi je zdel izstopni raztežaj, ki poteka po rumenem šodrastem kaminu/zajedi/razu... Smer je občutno bolj nabita in navrtana, kot v preteklih letih, glede varovanja težav ne bi smelo biti. Smer sva preplezala v 6 raztežajih, ker sva šla ponekod v preveč dobesednem iskanju najlažjih prehodov morda malenkost predaleč. Skica v literaturi bi lahko bila boljša. Je pa Mlaka post festum našel skico, ki je zelo natančna in povedna.

Opis ture:

Z Mlako sva se zmenila, da bi šla za vikend plezat. Kot izgovor sva navedla priprave na (že notorično načrtovani) jesenski poskus v Stari ;-). Zraven sva povabila še Šturma, ki pa se je odločil za kolesarski izlet. Skupaj smo se v našo gorenjsko rezidenco odpravili že v soboto popoldne, kjer smo nato do večera opogumljeno razpravljali o smelih načrtih. Ker sem smer plezal že dvakrat, sem bil zelo samozavesten, da skic in opisov sploh ne potrebujeva. Prav tako ne za načrt B (Košir - Brelih) ali C (Severni raz) ali Č (Pocarska) ali D (Pstuh). Relativno zgodnji štart in kratka vožnja na Vršič sta nam omogočala ugodno parkiranje in hiter prihod pod smer. V smeri (je izgledalo) ni bilo navez, za nama pa so se počasi začele nabirati dvojice in trojice. Z Mlako sva se dogovorila, da bova plezala tako, da bom jaz naprej plezal raztežaje, ki sem jih do sedaj vedno plezal kot drugi, zato je začetek pripadal njemu. V prvih dveh raztežajih sva ubrala malo manj idealne smeri, ki pa so naju vseeno pripeljale pod najbolj markanten del smeri - kamin(poč. Ta del smeri sva skladno s skico iz poratala Slovenske stene, ki sva jo na srečo imela s seboj, preplezala malo po razu, malo po kaminu, kar je najbolj pomembno, do vrha. Pri tem sidrišču je dobro biti previden, saj je na varovališču precej šodra, kar nekaj pa ga lahko prileti od zgornjih navez v zadnjem raztežaju. Ravno to se je pripetilo tokrat, ko je naveza, ki je očitno vstopila vsaj uro pred nama, plezala po razsutem izstopnem delu. Za nama sta plezala Miha in Špela z Rašice, tako da smo si na štantih čas krajšali tudi z deljenjem medferajnovskih anekdot. Do vrha so sledili še trije krajši raztežaji. Predvsem zadnji je precej krušljiv, a vseeno kar dobro nabit. Pri koncu kamina je pametno pravočasno odviti levo ven, saj je po razu plezanje precej bolj uživaško, skala pa boljša. Na koncu sva si na vršnih travah privoščila malico in minute za kontemplacijo. Pri sestopu sem naredil še manjšo povalko, tako da sem domov prišel z ravno prav nedolžnimi ranami, ki omogočajo zlorabo za dobre, pa čeprav napihnjene, bojne zgodbe. Ekipa (plezalni in kolesarski del) se je ponovno nabrala v Kranjski gori in ture zaključila v gorenjski rezidenci.

Nazadnje urejano na 27 junij 2022, 10: 33
Rok Zaletel - Željo

Sirota mila Jera

Prijavite se za komentiranje
© 2022 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si