Opravičujem se za mojo slovenščino, zara česa bo mojo besedilo precej kratko.

Po dveh mesecih čakanja je napoved končno obetala stabilno vreme in relativno varne snežne razmere.  

Kaj je pomenilo: V ponedeljek popoldne  smo eno od avt pustili v Maltatalu tik ob začetku poti, nasljednič se vzpeli na Villacher hutte in dobro spali. Drugi dan je sledil vzpon na Hochalmspitze, lepa smuka skoraj z vrha v dobrem snegu na ledeniku ampak na žalost kratka, ker nas je pričakoval prehod čez Preimlscharte na Grosselenkees.  Neprijetno presenčenje - žleb, ki smo ga namenjali smučat, je bil full spihan, brez snega, s precej velikimi balvani za sestop peš. Zara tega smo se odločili za abzajlat precej navpično ferato. Kar zanimivo s 30m RAD. Nekoliko 15 metrskih abzajlov nam je trajalo precej časa, ob uri 18:00 smo vendar že bili v toplem winterraumu Osnabrucker hutte. 

Nota bene: RAD ob uporabi običajnih tehnik za abzajl zelo slabo bremsa https://youtube.com/shorts/deFnhY5_YsM?is=yiVCWTN9K9wdOsXv   

Dober pripomoček je tudi Grivel Scream

Dolina je pozimi full neobiskovana, zadnji obiskovalci winterrauma so bili  maja 2025.  Uživali smo čudovita noč v dolini osijani s polno Luno (slika je ob uri 21.20) Tretji dan prehoda smo se zaradi manjše poškodbe ter nevarnosti plazov na strmih severnih pobočjih odločili izpustit načrtovan vrh Ankogela in spust v Anlauftal, in namesto tega naredit prečenje njegovih južnih pobočij do zgornje postaje žičnice na smučišču Ankogel. Potekalo je kar dobro vsaj do zadnje prečnice v Kleinhappscharte.  Kakšnih 200m ampak v precej izpostavljenem pobočju na trdem snegu, ki je zagotavljal, da v primeru zdrsa  narediš zelo hiter sestop v Seebachtal. Enkrat v življenju... Ker že ni bilo časa naredit sidrišče v snegu in zavarovat prečnico, odločili smo se v s spust direktno v Seebachtal. Kaj se je kazalo za super odločitev, ker to je bila 700 višincev najboljše smuke prehoda. Sledilo je še nekaj matranja v gozdu, schilaufanja po progi v Seebachtalu, skibus, pivo, vlak, Spittal, drugi avto, do prvega avta, domov. Ko sprožiš dol težek rukzak in slečeš smrdljivo oblačilo razmišljaš, ale ne bi bilo boljše ukvarjati se z golfom ali muharjenjem v skoraj 60ti letih. ..…hmmmm…….Zaenkrat ne.

PS: Villacher hutte kot samooskrbna AV koča ni busy, lahko jo tudi rezerviraš za večjo grupo, nudi 16 mest za spat, peč, deke ter odeje (ne rabiš spalno vreče) in mogoče bi bila dobra baza za vikendsko akcijo (turno smučarski tečaj, ledeniški tečaj) ker je to naš najbližji pravi ledenik.