Včeraj popoldne sva se prvič navezala na štrik z Perotom. Našim novim tečajnikom. Šla sva lest v Staničev vrh. Plezala sva Zvesto nevesto, ki jo lahko 

preimenujem v Zanohtano nevesto. Doživela sva vse. Od sonca, vetra do snega in dežja. Lepo je bilo.

V torek, 12. maja, sva z Markom Lebanom (AO Cerkno) v zahodni steni Novega vrha  splezala zgoraj navedeno smer, na sliki označeno z modro barvo.
To je smer, ki ne ponuja velikih težav, kot večino naravnih prehodov v zahodni steni Novega vrha.
Vstopiš okoli deset metrov levo od vstopa sm. Še je čas in plezaš po plitvi grapi naravnost navzgor na raz (II). Držiš se bolj leve strani saj je pečevje tu dokaj dobro. Ko prideš na raz, ki je v bistvu na desni strani in je le-ta rob gredine (z čopi trave) smeri Še je čas in ki tu zavije rahlo levo v kompaktno gredo-ploščo, urediš varovališče prav pod ploščo. Nadaljuješ desno v sosednjo gredo in po njej do vrha na raz (III-IV) in po njem na vrh (I).
Sestopila sva po Sestopni v vzhodnem delu ter ponovila še Raz borovcev (IV+/III, 140 m). Lepa smer!

Včeraj sva z Dalenjcem spet plezala v Mlinarici :). Ja, to postaja že tradicionalna tura za začetek sezone :). Kaj češ, predvidljivi smo in ujetniki navad pravijo :D. No, kakorkoli že, v J steni Lešarjeva peči je bila ena linija, ki mi že kaki dve leti ni dala mira. Malo sem jo šparal, ker sem sumil, da jo krasi fantastična skala in lepi prehodi. Ampak ker se samo od šparanja ne da živet, sva jo včeraj šla potipat in nisva bila razočarana. Skala je res odlična, malo šodra je na policah ampak večinoma pa ne najdeš majavega grifa, pa če ga iščeš s povečevalnim steklom ko Šerlok Holms :D. Prehodi lepi, logični in klasični, zato je tudi ocena taka: V/III-IV, 350 m. Vmes sva zagrešila dve lepotni napaki, ampak sva si bila enotna, da morava kaj pustiti tudi za ponavljalce :D. Skratka, za prvo v sezoni je čisto dobra :D. Imena pa še nima, tako da je še Brezimena, hahaha :D 

Ko je glavni namen plezarije čisti hedonizem, je stena ob jami Govic preverjeno pravi cilj. Dostop je sestavljen iz lahkotnega sprehoda ob jutranje čarobnem Bohinjskem jezeru in kratke strmine, kjer se telo ogreje na delovno temperaturo. Razgledi ves čas božajo oči in dušo, idile pa ne pokvarijo niti mestoma precej krhke plate in nekaj šodrastih odsekov. Jezero je že primerno za osvežitev – po uradnih podatkih ima 15 stopinj, neuradno pa še kakšno več. V smeri Kat sva uživala Gita in Primož.

Lepo nedeljo sem izkoristil, da se po dolgem času spet navezem na štrik z Vertikalcoma Marjanom in Tedijem. Prvotni plan nam je odpihnila mokrota, pa nič zato. Bilo je lepo. Plezarija je minila ob prijetnem pogovoru in še lepšimi razgledi. Še lepši zaključek pa v Kamniški Bistrici. :)

 Lep pozdrav