Kaj se dogaja

Kakor mehka gorska roža, naj vas sončni žarek boža in to vreme v gorah Dolomiti enkrat naj za vas ne bo v riti. Vreme več ne bo uganka, ko šlogala vam mala bo ciganka. (~R.Z.~)   P.S. Hvala avtorju pesmi ;)

Ker je bilo v Julijcih vreme bolj kislo napovedano sva se s Kruhom odločila, da jo kreneva v Kamniške. Na hitro sva se odločila za Okrešelj in na koncu za Igličevo smer, za katero sva vedela, da naj bi bila dobra za plezat. Ja, in je res :-). Na vstopu v smer je še nekoliko snega, ampak sva imela "srečo", da je bila pred nama še ena naveza, ki je naredila "stopnice" do vstopa. Skala je skoraj v vseh raztežajih kompaktna in sama smer je po večini dobro nabita, predvsem v težjih raztežajih (že kar tolko, da če imaš samo 12 kompletov ne moreš potegniti 2 cuga :-)...). Kruh je dobil težje raztežaje, meni pa ni ušla zadnja štirica, ki je bila takorekoč najlepši cug v vsej smeri :-). V zadnijh…

No, in ker po Kinomaniji nismo imeli še dovolj, smo ubrali še eno poklino in nastala je "Diploma" :). Ta je malo daljša, dobrih 6 raztežajev vse skupaj, skala pa še vedno odlična, pleža na nekaterih mestih ne preseže dobre stare klasične štirice :), tako da je primerna tudi za nas, ostarele in osivele gamse :). Skratka, fajn smo se imeli :)          

Včeraj smo Dalenjc, SlaTki in jaz zagrizli v breg nad Sočo z idejo po plezanju v V steni Malega Grintavca. Dostop ni najkrajši, znalci pravijo, da se dvigneš za 1500 višinskih metrov, je pa plezarija potem toliko prijetnejša :). Skratka po debelih dveh urah hoje smo pod steno in iščemo linije. Zaradi konfiguracije stene jih je en milijon :). Čez prvo smer nas je potegnil SlaTki, dolžina kakih 180 m, težave med III in IV, skala pa odlična. In evo, nastala je Kinomanija :)             

Danes smo Dalenjc, SlaTki, Redarka in jaz zavili na Vršič. Midva z Dalenjcem v Zapeljivko, onadva v Jeseniško. Smer je še vedno lepa, skala super, temperature pa še kar sveže :) je bilo kar fajn, da smo plezali v sončni steni. Nekaj oblakov se je podilo po nebu, vendar jih je bilo premalo za kako mokro presenečenje :)       

V četrtek je bilo treba pokurit en dan starega dopusta, ostalo sem ga itak šenkal državi. Z Mojco iz AO Kozjak sva se odpravila v Lešarjevo peč ponovit Ribino smer. Vreme je bilo pol oblačno, pol sončno, temperature pa precej sveže :). Smer je kar lepa, sedaj bogatejša za dva klina na sidrišču. Skala je zelo solidna, možnosti varovanja bolj kot ne skope, klini pa tudi ne žeiljo kaj radi v razpoke. K sreči plezarija ni težja od dobre stare klasične štirice. Na koncu koncev, je bil lepo izkoriščen dan :).     

Vikend sva preživela v Belih vodah. Razn italjanov ki so smrčali v bivaku in oluje v steni je tole top shop destinacija. Spokojnost, gamsi, čudovit razgled, super skala, piskajoči svizci in puno toga... Severni raz sva sicer lezla 8 ur, ampak sej to hitr rata, ko gre dečva naprej, poleg tega jst zarinem v krušljivo zajedo V al VI stopnje potem pa te še dobi nevihta in smer postane še lepo vlažna... No v Mali lojtrici se je odvijalo vse bolj hitrostno, smer se res ne da falit in je res wonderful. To pot sva prinesla ravnoprav hrane za razliko od prejšnič ko sem še nazaj nosil 5 kom sendvičev Aja Kruha nisva vidla???A je zbolu?? No ga je pa metek nadomestil...

S Cvetkom sva šele na podlagi najnovejše jutranje aladinove prognoze sprejela odločitev, da prvotni načrt izpolniva, in se zapeljala v Krmo. Pred nama je v smer vstopila hrvaška naveza, zato je bilo na prvih štantih nekaj gužve. Ker je bila to moja prva prava hribovska petica v vodstvu, zapovrh še vsi težki raztežaji, me je najprej prevevala tesnoba, a je potem lepo steklo. Prvi raztežaj petice je bil bolj navpičen kot takrat, ko sem smer plezal kot drugi, a so klini na pravem mestu, prijemi pa tudi dobri, če jih malo poiščeš. Naklonina je res navdušujoča, težavnost kar konstantna, skala pa trdna. Priznam, da sem bil kar ponosen nase, ko sem izplezal iz zadnjega raztežaja petice. Tudi…