Kaj se dogaja

Sedlarči je pripravila sledečo reportažo o Dolomitih: Od 6. do 13. oz. 14. julija smo bili Železničarji na plezalnem taboru v Campitellu blizu Canazeija. Prva postojanka na Jesenicah, nato pa nas je garmin Metek brez večjih preračunavanj in stranpoti vodil do cilja. Nastanili smo se v kampu Miravalle, ki je postregel z lepim ambientom in presenečenji na vsakem koraku – od betonske plate s travnato prevleko, kamor klini ne gredo radi, malih umivalnikov za ljudi s kratkimi nogami, do nenavadno visokih cen za uporabo parcel, ki nam jih je v italijanščini servirala teta v recepciji.. kemp vsekakor toplo priporočamo :) Vreme nam je dobro služilo, ker je Ciganka zgleda zaposlena z lovljenjem…

V podolomitskem zagonu sva se z Nejcem v ponedeljek lotila Nove centralne v Veliki Babi. Kot se za tako dolgo smer in najino hitrost spodobi sva začela v majhnih urah in jo epsko zaključila v dvomestnih. Smer je kljub opremljenosti polna presenečenj.. Po Miheličevi skici sva se precej lovila v spodnjih raztežajih, ker skica začenja šele pri prvih ploščah in ne pri spodnji tarči, kjer sem nekoli desno takoj zavil v sila krušljive previske in povadil tudi plezanje navzdol. Tako sva plezala s prezgodnjim 'zamikom' - začetniška pač, a tudi skica je precej sodelovala - in prehitro odvila v levo. Zato sva del med šestim in devetim raztežajem zlezla po stari centralni. Nato sva pridno v Novi…

V soboto sva bila domenjena s Polona, da greva plezat Severni raz Mojstrovke. Pridružili so se še Dalenjc, Pavla in Močerad, ki so zavili v Kaminsko smer. V smereh smo bili sami, sonce je nažigalo in imeli smo se fajn. Hvaležen sem bil kremi za sončenje, ki je našla pot v moj ruzak :). O Kaminski pa bodo več povedali njeni akterji ;).      

V soboto, torej včeraj, smo se nabasali Poli, Polona, Kuščar, Dalenjc in js v avto in krenili proti Vršiču. Poli in Polona sta zavila v Severni raz Male Mojstrovke, mi pa smo ropotali, se gvozdili, bulali in basali v sosednji smeri – Smer po kaminih. Smer je ocenjena s IV/ III – IV, dolga 300 m, imeli pa smo (se mi zdi) pet štantov. Nekaj klinov se najde v smeri, ampak so ponavadi kar dobro v kaminih skriti, tk da če nisi ravno magnet za kovine, jih kar hitro sfališ. Fajn je met v vsakem primeru s seboj kline in frende.           Kvaliteta skale mi je bila kar všeč, edino na začetku prvega cuga in tik pred vstopom v zadnji kamin je treba biti pazljiv.…

Danes sva z Dalenjcem zlezla Kovinarsko v Veliki Mojstrovki. V prvih dveh raztežajih plezaš večinoma po kaminu, kjer imaš opraviti tudi z nekaj krušljivimi mesti in kar težkimi IV. V zgornjem delu smeri, pa plezanje poteka po izpostavljenih ploščah v odlični skali. Sploh prvi raztežaj petice je odličen. Zame najlepši cug do zdaj. Na koncu te čaka še lepa prečka in pa bolj podrt izstopni kamin. Smer je v spodnjem delu slabo opremljena, ampak se da vse vmesno varovanje urediti s frendi. Zgornji detajli so pa nabiti. S 70m štrikom sva naredila le 7 štantov. Ko sva prišla na vrh, sva se strinjala da je bilo smeri prehitro konec :) Blo je ful dobr.         …

Včeraj sva šla s fotrom Anžetom v Šite plezat Belač Zupanovo smer. V Planico sta naju zjutraj zapeljala Dalenjc in Poli, s katerima smo se potem dobili na Vršiču. Smer je super, večino časa plezaš po lepih belih ploščah, v super skali. Edino nekje na sredini smeri naletiš na malo poraščen in podrt raztežaj, ki je menda res edino krušljivo mesto. Ker sva bila bolj na tesnem s časom, sva se odločila za lažjo in hitrejšo varianto izstopa iz smeri. Potem pa naju je čakal še dolg sestop na Vršič, ki nama je vzel dobre 3 ure. Tam sta naju že kar nekaj časa čakala Poli in Dalenjc. U glavnem dobro izkoriščen dan.  

Včeraj sva z Dalenjcem spet pristala na Vršiču in splezala novo smer desno od Biljarda. Potek smeri je naštudiral Dalenjc in kako je to naštudiral :). Smer je naravnost odlična. Zelo lepi prehodi, skala brez enega majavega grifa, predvsem pa navduši poč v prvem raztežaju :). Skala strma in iz betona, grifov dovolj, frendi pa kar sami skačejo noter :). Prava uživancija. Nadaljevanje smeri pa tudi ne razočara zato sva ji kar hitro nadela ime Poezija :). Poč je ocenjena s petico, drugače pa je itak dobra stara klasična štirica, haha :). Ker potem še nisva imela dovolj, sva splezala še Severni raz in na mrzli bjrci počakala še Kruha in Anžeta, ki sta plezala v Šitah.           

Po vrnitvi iz Dolomitov je bilo smiselno izkoristiti še lepo nedeljo :). Tako smo Dalenjc, Kruh in jaz zavili na Vršič in desno od Biljarda potegnili novo smer, ji nadeli ime Kalibracija in se na sploh imeli fajn :). V skladu s tradicijo težave ne presežejo stare, klasične štirice :). Vsi smo si bili edini, da smer sicer ni najtežja, je pa naša :).