Kaj se dogaja

No, evo pa je končno prišel na vrsto Severni raz v Mali Mojstrovki... v soboto (17.8.) sva z Rambotom plezala Severni raz Male Mojstrovke... Plezarija je bila čisti užitek, skala čvrsta predvsem v zgornjem delu, kjer je plezarija tudi najlepša (zame osebno je bil predzadnji cug najlepši). Orientacija ni zapletena, vendar pa sem kljub Polijevim natančnim navodilom v zadnjem cugu prišel malo previsoko - do tiste točke, ki jo Mihelič v Slovenskih stenah opisuje kot drugo možno izstopno točko iz smeri. Pred nama je bila ena naveza, ki sva jo v 2. cugu prehitela, vendar pa sva imela v zadnjem cugu težave s štikom, saj se nama je ta zataknil in se je odločil, da se ne bo premaknil :)... No in ta…

S Kruhom in Redarko smo se strinjali, da bi bilo škoda spat doma in vstajati sredi noči, ko pa lahko prespimo pod milim nebom in zjutraj še malo poležimo :). Tako smo se v sredo zvečer na hitro odločili, da se še isti dan odpeljemo proti Vršiču. Štart se je nekoliko zamaknil, pot z avtom brez vinjete tudi ni bila med najkrajšimi, tako da smo opustili načrte, da bi del pristopa naredili še pred spanjem. Zadovoljili smo se s prvim primernim mestom zraven parkirišča, kamor se je dalo spravit spalko, in se zjutraj kar hitro spravili pod steno Velike Mojstrovke. Tam smo najprej kolektivno izvedli kruha, nato pa je Kruh začel s plezanjem Stebra revežev. Po prvih dveh cugih smo na svoji levi v…

Včeraj, v petek (16.8), sva se s SlaTkim spravla plezat v Grintovec, smer Čarovnik iz Oza. V celoti je smer lepa, kompaktna skala, ampak je smer bolj malo opremljena, je opremljena samo kjer so detajli..."zoprni" del je le mogoče vmesna gredina, kjer se kamni, k jih primeš, valijo iz zemlje ven (?)...SlaTki je seveda potegnil oba težja cuga :) Izstopni del smeri gre po smeri Tomažev steber (ocena cuga VI-), ki je pa zelo kompakten in kar "čaraš" s plezanjem, predvsem pod previsom :-) Za več fotk pa je baterije zmanjkalo...

Po 1000 načrtih kdo, kdaj in kako gre, sva z Neli v sredo sama odrinila proti Krmi. Plan je bil da v četrtek zlezeva DKV v Velikem Draškem vrhu se premakneva v Vrata in v petek zlezeva še Bavarsko v Triglavu, ampak vse pa res nemore it po planu :). V četrtek skoraj v koloni dostopiva do pl. Zg. Krma od kjer s težavo locirava vstop v smer (sliko smeri ki sva jo imela je slikana izpod stene). Še malo hoje čez grušč in že sva na vstopu. Vstopiva kot druga naveza. Skala mrzla vročine nobene tako da je prve tri cuge kar nohtalo :). Mestoma je bila skala precej mokra, drugače pa celotno smer odlična skala. Sestopiva mimo Vodnikovega doma čez bohinjska vratca, sestop je dolg a kar hitro mine.…

Zaradi strahu pred mokrimi severnimi stenami in nohtanjem, sva s Petro prilagodila načrte in zarinila v Grintovce, v Zajedo Skute. Tam naj bi nama bilo v z soncem obsijani steni prijetno toplo. Na dostopu čez kokrško sedlo sva švicala ful, nadaljevanje je prav pohodniško in sva skoraj pozabila, da morava še plezati. Skuta naju je pričakala zavita v skutasto oblačnost, poletne sparine ni bilo, v prvem raztežaju je celo nohtalo. A sva se ogrela in neznansko uživala v čvrsti skali prav povsod po smeri. Oba sva se strinjala, da v naših gorah še nisva plezala bolj trdne smeri. Orientacija ni težka, v zadnjem raztežaju se je izgubil le prijatelj, a je z Lukovo (AO Kranj) pomočjo našel nazaj na…

Včeraj je Metek peljal Polono in mene v mogočno severno steno Velike Mojstrovke. Smer je v prvih treh raztežajih podrta do amena, pa potem še vmes vsake toliko. Glih dober cug pred nami je bila še ena naveza, ki je pridno čistila šoder iz smeri, uh, čelada je zakon. Višje pa vseeno smer nudi lepo plezarijo, tako da ni vse tako slabo, vseeno pa moraš vsak oprimek in stop trikrat preverit. V sosednji smeri pa smo opazovali kako so se matrali reveži Kruh, Redarka in Sedlarči ampak samo do naše 60 metrske prečnice v levo(čeprav s posranmi gatami, se je Viktor ni nič bal). Na koncu smeri pa smo se strinjali, da je smer vseeno kar lepa. Za zaključek pa samo še tole: uf,kakšen dostop!       …

Davnega petka, 2. avgusta, smo se namenili v Begunjščico osvojiti smer Janc-Mali. Ker je imel Primož v soboto planiran napad v Šitah, me je doletela ta čast, da častno splezam smer kot vodja naveze. Častno sem se zapodila v prvi cug, zašvicala, ampak kljub trenju zvlekla štrik do štanta. Primož me je usmerjal po smeri, Neža pa se je izkazala kot odlična šerpa. Z začetkom tretjega cuga, nam je od veselja zaigralo srce, medtem ko je izhod iz zadnjega cuga postregel s plezanjem pod mrežo maksi pajka. Za zaključek pa še pica in pivo. Tako. Lepo. Ob priliki spet.

V soboto zvečer smo jo z Gresom, SlaTkim in Redarko mahnili pod Okrešelj, kjer smo raztegnili armaflekse, zjutraj pa sva z Gresom šibala proti Mali Rinki v Igličevo, druga dvojica pa v Ojstrico v Ogrin-Omersa. Igličeva je bila, kot nama je bilo rečeno že prej, fantastična! Take plate da gate trga :) Gužve ni bilo prav nobene, medtem ko jih je bilo v Ojstrici menda tolko, da sta SlaTki in Redarka kar debate žgala. Blo je luštno!