Kaj se dogaja

Včeraj smo se kot mnogi ajzenponarji v okolici Okrešlja mudili tudi Sedlarka, Miha (AO Rašica) in jaz. Zagnali smo se v Vzhodno smer v Mali Rinki in vse je potekalo odlično, dokler nismo bili priča nabiralništvu dolencev (nabral je tri kline). Takrat pa so se meni, kot vodečemu v navezi treh, pošteno zatresle hlače. Posledica tega je bila združitev oz. reorganizacija navez. Ciganka je do vrha popeljala mene in poskrbela, da v hlačah nisem narisal Afrike. Altruizma Dalenjca pa še ni bilo konec in je na vrh potegnil še Sedlarko in Mihata. Konec dober vse dobro. Dobra šola. Nasvidenje v naslednji vojni.  

Včeraj smo Rambo, Dejko in jst plezali to smer, ki nam je letos pozimi polomila zobe :). No, v kopni skali je šlo lažje in pripajsali smo se do roba stene :). Je pa smer bogatejša za dva klina :). Jutro je bilo precej sveže, lahko bi se reklo tudi, da ni bilo neke posebne sparine. Čez dan pa smo le pospravili šale, kape, rokavice :). Sicer je pa v soboto kar mrgolelo od plezalcev v vseh lepih smereh nad Okrešljem. Skratka fajn je blo :). Zvečer smo pa ostanke energije uspešno pokurili pri Redarki :).     

Včeraj sva se s Ciganko zapodila v Grmadniško smer v Mali rinki. Smer je bila prvič preplezana letos, v njej je nekaj rdeče obarvanih klinov, sploh detajli so nabiti sva pa našla vsaj dva stara klina (stare generacije). Detajli so se mi zdeli dokaj težki, mogoče zaradi smeri same ali pa ker sem štiri tedne bolehal za nevem kakšno virozo. No v zgornjem detajlu me je pričakalo presenečenje, ker sem se počutil navitega in ne posebej pri močeh sem malo počil na zabitem profilcu, ki pa je iz meni neznanega razloga spustil, tako da sem potegnil zadrgo s tremi klini in enim frendom ter poletel z glavo navzdol proti Ciganki, ki pa me je rešila bridkega padca na polico. No po ponovnem poizkusu sem…

Včeraj sva se z Metkom lotila Direktne v Štajerski Rinki. Pred nama sta bili v smeri že dve navezi. Prva naveza je bila ob najinem vstopu že visoko, druga pa tik pred nama. S to drugo navezo smo v bistvu plezali skupaj. Na začetku je malo nohtalo, vendar sva se kmalu segrela. V spodnjem delu smeri (do glave) je res dobra skala in super plezarija. Sploh prečnica in raztežaj pred njo sta super. Cela smer je dobro nabita. Zaradi skal, ki so se valile z vrha, smo pred glavo izstopili iz stene in sestopili na Okrešelj. Tam sva počakala še na ostale Železničarje, ki so se potikali po okoliških stenah. Blo je fino.                                    

Včeraj sva z Robijem plezala Južni raz v Skuti. Po napornem pristopu skozi Gamsov skret sva končno prišla do vstopa v steno in se lotila plezanja. Sama smer je zelo razgledna, ne preveč krušljiva in dokaj dobro opremljena s klini. Tudi z orinetacijo nisva imela težav. V tej smeri je za nama plezal še en mlajši par, katera pa sta se očitno zaplezala in so ju kasneje reševali s helikopterjem :-(. Sestopila sva proti bivaku pod Skuto in skozi Žmavčarje nazaj do izhodišča. Po dolgi in naporni turi sva bila utrujena, a zadovoljna z uspešno opravljeno turo :-)

Danes sem končno na svoj plezalski račun prišla še jest. Po dolgih 2 letih končno v skali. Izbrana je bila Begunjščica. Za začetek mora biti lahko, zato smo šli plezat Janc-Mali (IV+/IV-III, 160 m) - menda sva  z Viktorjem ena zadnjih ferajnovcev k sva to splezala. A poznava še nekoga, ki je še ni splezal :). Dostop kratek, smer lepa, le en raztežaj je malo bolj podrt. Družba je bila odlična (Brane in Viktor), sonca na pretek, prav tako pa vetra. Brane nama je kazal pot, midva pa sva pridno sledila. Po 3 urah je bilo konec luštnega, še sestop, ogled smeri za prihodnjič, pa zasluženo pivo (no, v resnici je samo šofer pil pivo, ostala dva sva štrajkala).

Lepo nedeljo sva z Boštejem izkoristila za plezanje ene daljših smeri pri nas, Direttissime v Špiku (V+/V, 900m). Kot se spodobi za klasiko, nisva naredila obvoza preko Zelene glave, pač pa sva splezala tudi spodnji, bolj zeleno obarvan del. Orientacija spodaj ni ravno najlažja, pa tudi skala nima prav rada klinov ali metuljev, zato sva se kar zamudila. Tudi to, da je bila to moja prva letošnja smer pri nas, ni ravno koristilo najini hitrosti. Se pa zato bogato oddolži zgornji del, ki je ena sama odlična zajeda, za petice precej konkretna. Skala je odlična, plezanje pa ves čas napeto. Tudi zloglasni raztežaj po žlebu, kjer smer zavije v Skalaško in je skala zelo napokana, ni tak bavbav, kot…

Danes sva se še midva z Grisom popotnikom zakadila v Steber revežev.Smer je plezljiva,vmes je pač nekaj skrotja in krušljivih mest kot v večini slovenskih klasik. En raztrežaj sva se švercala in namesto krušljive IV- splezala lepo, kompaktno in izpostavljeno petico, mislim da kar najlepši raztrežaj v celi smeri. V smeri za nama so bile še tri naveze,v sosednji Kaminski je tudi pelo kladivo, v Smeri Debelakove so pa tudi vriskale najmanj dve naveze. Plezala sva pet ur in pol.Skratka dobro izkoriščen dan.