11 januar 2020, 21: 52

Jugovzhodni greben v Grintovcu Izpostavljeno

Napisal

Danes, 11. 1. 2020, sem se po jugovzhodnem grebenu (III/1-2, 200 m) povzpel na Grintovec (2558 m).

Dostop: Štart pri Suhadolniku na spodnjem parkirišču (901 m), čeprav se da enostavno pripeljati precej višje. "Ko je sada znalac :-)". Pot do Kokrskega sedla (1793 m) je skoraj povsem kopna. Sneg se začne šele malo nad kočo. Za dostop do smeri, je potrebno pri odcepu za Skuto slediti tej poti in tik preden se le-ta začne spuščati odviti na greben. Dolg, a položen greben te pripelje na izhodišče smeri. Pozor na opasti.

Smer: Smer poteka pa sistemih grapic in flank in ponuja zelo prijetno vzpenjanje. Ves čas se držimi malo v levo in ostajamo na južni strani tik pod grebenom. Sneg je bil povsod super, dereze in cepini so v vseh trenutkih držali kot je treba. Smer se konča cca 30 višinskih metrov pod vrhom, ki ga dosežeš po običajni poti. Po tej poti je sledil sestop v dolino. Sneg je super tudi na normalni poti čez streho.

Doživetje ture: Od srede dalje sem premišljeval, kam bi šel v soboto... Z Belićem sva se menila za plezanje severnega raza v MM, a sam v petek zvečer nisem bil nabolj navdušen nad senčnimi legami. Na predvečer sem tako še izbiral med plezanjem ali pristop po soncu. Ko je Belić javil, da se je za rezervo menil z Metkom in Lizo za Grintovčev steber je bila odločitev lažja. Takrat sem se spomnil znanega stališča izkušenega šaleškega inštruktorja: "Ja... Ne moreš v Himalajo, če nisi bil pozimi na Grintovcu." Ker bi nekoč rad obiskal Himalajo, sem sprejel prijateljevo vabilo in se priključil zraven na "planinski" izlet.. Štartali smo pri Suhadolniku in se preko Kokrskega sedla odpravili naprej. Naše poti so se ločile, ko sem se pri odcepu za Skuto odločil za vzpon po JV grebenu, kolega pa sta ostala pri poti čez streho. Na pristopnem grebenu sem užival v samoti, soncu in lepih razgledih. Ob vstopu v smer pa sem srečal Miho Kladnika iz Savinjske doline, ki je razmišljal o vzponu. No pa sem dobil družbo. Ves čas so bile dobre razmere in se je dalo lepo napredovati. Na vrhu pa se nam je zgodil oblak, ki se je razpihal kmalu po našem odhodu... Sestopili smo preko strehe in ves čas uživali lepo in toplo sončno vreme, z občasnim vetričem in že omenjenim oblakom. Čutim noge, super tura...

Nazadnje urejano na 11 januar 2020, 22: 23
Rok Zaletel - Željo

Sirota mila Jera

Prijavite se za komentiranje
© 2020 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si