Drugi januar je bil prijazno prazničen, vreme je bilo vrhunsko in s prijatelji sem se odpravil v hribe.

Po vremenskih poročilih in pričevanjih so bile v Julijcih dobre snežne razmere, zato smo izbrali Vzhodno grapo na Tosc (III, 250m, naklon pa menda 40-45°).

Še v temi smo jo ubrali z Rudnega polja mimo planine Konjščice do Studorskega prevala, nakar smo se usmerili v desno pod zahodno steno Velikega Draškega vrha, v dolino Vrtačica. Z vzhodne stene Tosca visijo opasti, ki smo jih tako raje opazovali od daleč, dokler nismo ugledali našega cilja – Vzhodne grape na Tosc, ki je zelo očitna in se je ne da zgrešiti, ko prideš dovolj daleč severno. Prečili smo manjšo plazovino in se zapodili s po dvema cepinoma v rokah v grapo, ki je bila odlično narejena – kompakten pomrznjen sneg, v katerega so se pogreznili večinoma samo sprednji zobje derez in je šlo do vrha po prstih. Grapa je zaradi lege zaščitena pred močnim soncem in verjamem, da so v njej tudi teden kasneje še vedno dobre razmere. Štriki in plezalna oprema niso potrebni. 

V dobre pol urce smo izplezali na obširno planoto Tosca, potem pa je samo še sprehod na vrh. Nebo je bilo brez oblačka, sonce nas je razvajalo, pogled na okolnje hribe vključno z očakom Triglavom pa je bil fenomenalen. Pri sestopu smo srečali par, ki je ravno splezal po isti grapi, tip je bil pripadnik GRZS in med kratkim čvekom mi je navrgel, da je to grapo že smučal – verjetno ni edini, ampak jaz bi še živel J.

Sestopili smo po običajni poti na jugovzhod, naklonina pa je ravno pravšnja za sankanje po riti. Sneg je postajal mehek, tako da je bila hoja bolj energetsko potratna. Tako smo opustili misel na Viševnik in preko Studorskega sestopili naravnost proti izhodišču. Vrhunski dan, nekaj slik pa govori zase! Toplo priporočam vsem, ki vas veselijo luštne kratke grape!