28 januar 2020, 00: 58

Vzhodna direktiva z malih mandlov Izpostavljeno

Napisal

V nedeljo, 26. januarja, smo se Robi, Luka, Jelenko, Bojan in jaz napotili na Kleines Mosermandl. Na srečo so se vremenarji malo ušteli in med našim vzponom je padlo še nekaj cm novega snega, ki je spust naredil še boljši. Štartali smo direkt nad predorom, malo nad Waldom. Začetek gre po cesti, ob kateri na začetku ni ravno dosti snega. Na ravnici pred planino Muhreralm, po kateri je ob spustu treba malo porivati (jebi ga, nič ni popolno), se končno zima začne malo bolj zares. Od planine gor še toliko bolj. Šli smo mimo nekakšnih betonskih gradenj, ki zgledajo malo strašljivo, kot neki stražni stolpi, dejansko pa gre samo za zračnike, dimnike ali nekaj takega, ki so povezani s predorom pod nami. Kmalu za tistem so se naše poti ločile. Preostanek ekipe je nadaljeval po normalki skozi krnico Urbankar na sedlo in s S na vrh. Kot so poročali, je bila tudi tam smuka prvovrstna. Mene pa je V pobočje tako očaralo, da se mu nisem nikakor mogel upreti. Kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, kajti 5 snežink in 5 ščitov hkrati na Snežaku za isto turo nisem še označil! Kljub temu, da je tale naš Mosermandl mali, je namreč ponudil čisto resno smuko, ki gre nekako takole.

Z vrha se zaradi kamnitega grebena ne da smučati, tako da se je najprej treba malo po skalah in malo po neki čudni skorji, ki se preveč rada udre, spustiti do vhoda v nekakšno grapo (od oka 50 višincev). Če se povzpnemo samo do tega grebenčka, ki se nadaljuje proti vrhu in sam vrh izpustimo, se temu seveda izognemo. Začetek omenjene plitve grape je malo bolj strm, okoli 40°. Na polovici se začne strmina umikati, pridemo do cca 35°. Nato zavijemo levo in naravnost navzdol po V pobočju. Tokrat se naklonine gibljejo med 30 in 35°. Današnje razmere so poleg teh lepih naklonin ponudile še celotno linijo pršiča, kdaj malo bolj uležanega, kdaj pa čisto svežega. Občasno se vmes najde še kak pas napihane klože, ki pa se mu brez težav umaknemo v levo ali desno. Spust tehnično ni preveč zahteven, neprekinjenih 500 višincev pa vseeno malo zmatra noge.

Nadaljevanje spusta proti planini ni bilo več tako vrhunsko, saj je tam zaradi višjih temperatur in sonca precej skorje. Tudi nezvožene linije, ki jih je bilo na V pobočju na izbiro, sem pogrešal. Od planine navzdol pa po cesti, čim bolj smuk, da je potem treba čim manj porivati. Tiste 3 slike, ki sem jih posnel z mojim top šit telefonom (fotič je šel žal v pokoj...), si lahko pogledate na Snežaku (https://www.snezak.si/razmere/kleines-mosermandl-direkt-na-v.html), ker res ne bi še dodatno zmanjševal njihove kvalitete za namen doseganja zahtev serverja. Malo je za njihovo slabo kvaliteto poskrbela še difuza, ki je bila edini minus tele ture. Kdaj je pač treba smučati bolj po občutku nog kot upoštevajoč informacije oči. ;)

Za konec še približna ocena smeri, kot bi jo osebno podal: P+, 40° / 30° - 35°, S4, 500 m

Nazadnje urejano na 28 januar 2020, 10: 20
Prijavite se za komentiranje
© 2020 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si