Vršič-Grebenec, Smer dr. Dolharja IV+, 250m

Z metkom se med tednom zmeniva, da greva v Vršič. V četrtek se nama pridruži še Manca in naveza je polna. Prve velikopotezne plane v severni steni Mojstovke sem ovrgla že med vremensko napovedjo v petek... Ubistvu sem bila skoraj prepričana, da sploh ne bomo plezali. Zjutraj se zbudimo v megleno in neprijazno jutro, enako kaže tudi kamera na Vršiču. Če ne drugega, se gremo pa malo sprehodit... Napakiramo robo, pobereva Manco in se odpeljemo na Vršič. Na dostopu iz oblakov sramežljivo kuka Prisojnik, naša stena se gre >hard to get< koncept. S pomočjo skice hitro najdemo vstop in brez preveč razmišljanja se zapodim v prvi in drugi cug. Stena je bila še malo mokra, trava in ruševje pa še malo bolj... Potem vodstvo prevzame Metek in naju popelje še čez zadnje tri cuge. Smer je fajna, na začetku sicer zelo krušljiva, v ključnem raztežaju pod in okoli strehe pa kar drži. Sem bila pozitivno presenečena. Skratka, 250m je hitro minilo, ravno ko smo izplezali, pa se je okoli nas ovila še bolj gosta megla in začelo je rositi. Sreča je na strani pogumnih, še dež nam je prizanesel in rosil samo na sestopu, da nam ne bi bilo vroče. Analizo smo opravili pri Tonki na štrudlju in gobovi juhi.

Bo za ponovit :)