Prišel je težko pričakovani vikend, ko smo se dekleta z različnih odsekov zbrala pri Mihovem domu. Zimski tabor smo začele v petek, tako, da smo se med seboj bolje spoznale in uskladile plezalne cilje za prihodnje dni. Tako je 22 deklet v soboto zjutraj napadlo okolico Vršiča, kjer smo se gibale do nedelje zvečer. Plezali so se slapovi pod Prisojnikom in v Krnici. Nekaj deklet se je odpravilo v Meniskusov žleb z nekaj skalnimi skoki, nekoliko daljšo turo so si izbrala dekleta, ki so se podala v Bogovsko grapo. Poročale so o razmerah za bogove, super narejena grapa z dvema lednima skokoma. Nad Mlinarico smo preplezale grapo Črnega petka ter Srečno kekec. Kekčeve norčije, kot so poročala dekleta, niso bile povsem narejene. Ena od naveza je uspešno preplezala tudi večinoma kopno smer Več poletja v NŠG. V soboto zvečer nam je Jasna Pečjak pripravila super predavanje o lednem plezanju, ki je v nas vseh vzbudila velik navdih.

Z Vesno in Ano smo se prvi dan podale v grapo Črnega petka nad strugo Mlinarice. Prva dva raztežaja sta postregla s precej strmim lednim plezanjem. Sledila je položnejša grapa, skromno zalita s snegom in nekaj manjšimi skalnimi skoki. Zopet nekaj pokončnega lednega plezanja s precej boljšim ledom. Bolj kot smo napredovale po zasneženi grapi navzgor več nepredelanega in mehkega snega nas je čakalo s tem pa tudi slabše možnosti za vmesno varovanje. Na koncu se grapa zoža, zaradi pršiča pa je bilo potrebno malo potelovadit v razkoraku na skali in se nekako zvaliti čez končni rob. Odločile smo se za sestop v Kozji žleb. Potreben je bil en abzajl. V primeru velike količine snega se ga verjetno opravi na borovce (mogoče niti ni potreben), me smo nekaj metrov nižje najdenemu klinu dodale še enega, nato pa po lepo zalitem žlebu nadaljevale do struge, kjer nas je pogrelo sonce.

V nedeljo so me dekleta prepričala, da gremo v Uroševo grapo v NŠG. Vedele smo, da bo veliko skalnega plezanja, sama si niti predstavljala nisem kako bo to dejansko zgledalo. Tokrat sem v navezi z Neli in Anjo, drugo navezo vodi Vesna. Prvi raztežaj kjer je Neli štartala po desni strani balvana, smo plezale večinoma po skali z nekaj pljunki ledu. Vesna je vodila navezo po levi strani. V tem delu je predhodni drytooling definitivno v pomoč. No, sama se radosti tega spoznavala v prvih metrih te grape. Malo je trajalo in ko se končno privlečem do štanta (še zdaj ne vem kako) veselo nadaljujemo po super snegu navzgor. Vmes manjši skalni skok, nato se grapa postavi nekoliko bolj pokonci. Zaradi malo snega nadaljujemo z nekoliko krušljivo prečko v desno, kjer smo lahko ogrele prste na topli skali. Z Neli smo nadaljevale nazaj levo, v grapo, druga naveza je nadaljevala v desno in na koncu skozi krajši kopen kamin do izstopa. Nas je čakal še zadnji raztežaj po super snegu, nekaj skale in zaledeneli zemlji. Grapa je zagotovo ponujala vse možne razmere, nekaterim je bila sprehod, spet drugim je predstavljala konkretno telovadbo in spoznavanje svojih zmožnosti. Na vrhu smo vse nasmejane in site na soncu rešile svet in se počasi odpravile v dolino.

Mislim, da je na taboru vsaka dobila kar je želela. Plezalo se je zelo različne smeri in grape željene težavnosti. Hvala za vse nasvete in nove izkušnje, meni se je odprl nov svet alpinizma :D