Zaradi napovedi slabega vremena smo se odpravili na Vršič plezat manj obiskano smer Biljard V+/IV,III, 200m. Po "krajšem dostopu" smo prišli do vstopa v smer. Začetek smeri je res fascinanten, ko kar ne veš kje bi začel. Po začetni plati je plezarija stekla. Uvodnemu detajlu smo se ognili daleč naokrog zaradi mokrote. Celotna smer ponuja dobro skalo, vendar brez previdnosti ne gre. Tako, da smo kar hitro priplezali do vrha in se abzajlali do vznožja.

Ker dežja kar ni hotelo biti, nam ni preostalo drugega kot da se lotimo še ene smeri. Za "razplezat" smo se lotili še smeri Severni raz IV-/III, 300m. Začetek je zanimiv potem pa sledi en cel cug *DNK. Od podora, ki se je zgodil nedolgo nazaj sledi boljša skala. Vreme se je že kvarilo, tako da smo hiteli. Na vrhu so nas že pričakale prve kapljice. Hitro smo se preobuli in sestopili po Hanzovi poti. Do avto smo prišli rahlo premočeni. Kljub slabi vremenski napovedi smo se naplezali.

*DNK - dobesedno navaden krš

Dan po odhodu Marije v nebo, sva se z Jurijem Gorjancem podala na izpitno turo za naziv alpinist. Najin cilj je bila Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki. Ker so bile popoldne napovedane plohe in nevihte, sva na pot krenila še v temi in ob prvem svitu že sopihala proti vstopu v smer. Z iskanjem smeri nisva imela težav, saj je Jurij zelo dobro naštudiral vse podrobnosti :). Po kratkem prigrizku in pripravi opreme sva se že začela poganjati po vstopni polici. Smer je bila popolnoma suha in plezanje je steklo, kot po tekočem traku, saj sva si že po treh urah in pol na robu stene segla v roke :). Sledilo je še nekaj orientacijskih ugank in zank, ki pa jih je Jurij uspešno opravil, tako da sva v Tonkini koči zalila njegov uspeh :). 

S prvo damo (hešteg:nijivšečime) si vsako leto privoščiva nekaj dni oddiha. Letos, od 17. do 21. avgusta, sva izbrala plezalno dopustniško poplezavanje v Dolomitih. Bazo sva si naredila v kampu "Kod Raše". Gospa je spoznala dolomitsko skalo okoli Falzarega. Plezala sva Via Giordano v Lagazoi Piccolo (180 m, IV-), Spigolo Alpini v Piramide Col dei Bos (300 m, III-IV) in Via Novelau v Torre Grande di Cinque Torri (130 m, IV-/III). Super preživet dopust. Vsakega od treh dni sva plezala lepe, lahke smeri v dobri skali, abzajlala in spoznavala lepe kotičke v bližnji in malo manj bližnji okolici najinih smeri. Obiskala sva Corvaro, La Villo, ostanke prve svetovne vojne. Vreme nama je kljub slabim napovedim dobro služilo. Jiržijev rek: "Še zmeraj smo kaj plezali" v Dolomitih še kako drži. Bo treba ponoviti. Že naslednje leto...

V nedeljo sva se s Katjo zapeljala na senčno stran Karavank in šla potipat Nordkante (IV+, 300m) Košutnikovega turna. Za dostop je najbolje ubrat desno pot proti ferati in potem ob steni prečit levo do vstopa smeri. Smer se začne s tremi čudovito izpostavljenimi prečkami (IV-) v levo. Potem nadaljuješ še vedno proti levi v prvi (ne drugi) žleb navzgor in nadaljuješ okrog raza (detajl IV+). Zgornji raztežaji (IV-ke) nas v čudoviti dolomitski skali ob razu peljejo ves čas strmo navzgor na ozek izpostavljen greben, kjer si malo oddahneš, in nato po njem lagano stopiš na vrh. V prečenju proti levi desno navzgor ves čas odvijajo tudi druge lepe a težje smeri (od V do 7a). Nad plezarijo v Košutnikov turnu sva bila več kot navdušena, skala je ena najlepših, lepo varovano, po strmi ferati pa lahko sestopiš nazaj v 20-30min. Vsekakor vredno obiska.

Nad Jezerskim je bil ta vikend tabor Nejca Zaplotnika. Tudi železničarjev, kot je napisal že David, nas ni manjkalo (hvala Kranjčanom za povabilo in prenočišče!). Z Vančem sva v soboto preplezala smer Ekar-Jamnik v Dolški škrbini. Sploh spodnji kamini so naju navdušili. Zvečer smo na Vadinah poslušali predavanje Tomaža Jamnika in spili kar nekaj piva. Slabemu presnavljanju alkohola pripisujem negodovanje in vlečenje čez masten previs Jubilejne. In še kje. Prečka je pa res fantastična.