Danes sem končno na svoj plezalski račun prišla še jest. Po dolgih 2 letih končno v skali. Izbrana je bila Begunjščica. Za začetek mora biti lahko, zato smo šli plezat Janc-Mali (IV+/IV-III, 160 m) - menda sva  z Viktorjem ena zadnjih ferajnovcev k sva to splezala. A poznava še nekoga, ki je še ni splezal :). Dostop kratek, smer lepa, le en raztežaj je malo bolj podrt. Družba je bila odlična (Brane in Viktor), sonca na pretek, prav tako pa vetra. Brane nama je kazal pot, midva pa sva pridno sledila. Po 3 urah je bilo konec luštnega, še sestop, ogled smeri za prihodnjič, pa zasluženo pivo (no, v resnici je samo šofer pil pivo, ostala dva sva štrajkala).

Lepo nedeljo sva z Boštejem izkoristila za plezanje ene daljših smeri pri nas, Direttissime v Špiku (V+/V, 900m). Kot se spodobi za klasiko, nisva naredila obvoza preko Zelene glave, pač pa sva splezala tudi spodnji, bolj zeleno obarvan del. Orientacija spodaj ni ravno najlažja, pa tudi skala nima prav rada klinov ali metuljev, zato sva se kar zamudila. Tudi to, da je bila to moja prva letošnja smer pri nas, ni ravno koristilo najini hitrosti.
Se pa zato bogato oddolži zgornji del, ki je ena sama odlična zajeda, za petice precej konkretna. Skala je odlična, plezanje pa ves čas napeto. Tudi zloglasni raztežaj po žlebu, kjer smer zavije v Skalaško in je skala zelo napokana, ni tak bavbav, kot se prebere po netu, da se narediti nekaj solidnega varovanja, v desni steni je ostal not tudi odličen klin. Treba je pač plezati bolj z občutkom, pa gre.
Od Dibonove police naprej je smer solidno opremljena, vendar pridejo prav tako klini kot metulji. V spodnjem delu pa klinov praktično ni.
V dolino sva prišla že v temi, zato lepa hvala Matevžu Mraku (AO Radovljica), da naju je pobral v Pišnici in odpeljal do avta v Martuljku.

Danes sva se še midva z Grisom popotnikom zakadila v Steber revežev.Smer je plezljiva,vmes je pač nekaj skrotja in krušljivih mest kot v večini slovenskih klasik. En raztrežaj sva se švercala in namesto krušljive IV- splezala lepo, kompaktno in izpostavljeno petico, mislim da kar najlepši raztrežaj v celi smeri. V smeri za nama so bile še tri naveze,v sosednji Kaminski je tudi pelo kladivo, v Smeri Debelakove so pa tudi vriskale najmanj dve naveze. Plezala sva pet ur in pol.Skratka dobro izkoriščen dan.

No, evo pa je končno prišel na vrsto Severni raz v Mali Mojstrovki... v soboto (17.8.) sva z Rambotom plezala Severni raz Male Mojstrovke... Plezarija je bila čisti užitek, skala čvrsta predvsem v zgornjem delu, kjer je plezarija tudi najlepša (zame osebno je bil predzadnji cug najlepši). Orientacija ni zapletena, vendar pa sem kljub Polijevim natančnim navodilom v zadnjem cugu prišel malo previsoko - do tiste točke, ki jo Mihelič v Slovenskih stenah opisuje kot drugo možno izstopno točko iz smeri. Pred nama je bila ena naveza, ki sva jo v 2. cugu prehitela, vendar pa sva imela v zadnjem cugu težave s štikom, saj se nama je ta zataknil in se je odločil, da se ne bo premaknil :)... No in ta naveza, ki sva jo prehitela nama je potem pomagala in sprostila štrik...

Sledil je še spust po Hanzovi poti in pa odlična pica na Jesenicah - Fast food "Cevna instalacije... s.p." - in ne nisem se zmotil v nazivu Cevna instalacije :)  

S Kruhom in Redarko smo se strinjali, da bi bilo škoda spat doma in vstajati sredi noči, ko pa lahko prespimo pod milim nebom in zjutraj še malo poležimo :). Tako smo se v sredo zvečer na hitro odločili, da se še isti dan odpeljemo proti Vršiču. Štart se je nekoliko zamaknil, pot z avtom brez vinjete tudi ni bila med najkrajšimi, tako da smo opustili načrte, da bi del pristopa naredili še pred spanjem. Zadovoljili smo se s prvim primernim mestom zraven parkirišča, kamor se je dalo spravit spalko, in se zjutraj kar hitro spravili pod steno Velike Mojstrovke. Tam smo najprej kolektivno izvedli kruha, nato pa je Kruh začel s plezanjem Stebra revežev. Po prvih dveh cugih smo na svoji levi v smeri Debelakove zagledali Metka & Co., ki pa so kar kmalu zavili za vogal. Večino smeri je naprej plezal Kruh, nekaj vmes tudi Redarka. Lažjemu svetu na začetku je sledilo nekaj precej krušljivih delov in proti koncu ena prečka, drugače pa je smer lepa za plezat. Iz smeri smo izstopili kasneje kot predvideno, smo si pač vzeli čas :)