Za predizpitno turo sem si izbrala večraztežajko v Ospu; tam kjer se počutim domače in udobno. Ne glede na oceno mi smeri v Ospu niso povzročale težav, saj sem skale več kot navajena, športno plezalne razdalje med svedri mi pa tudi kar ugajajo. Svoje prve bolj hribovske izkušnje sem nabirala v Dolomitih, kjer sem se počutila presenetljivo v redu tudi v nenavrtanih smereh, ki sem jih plezala s Tilnom. S Klemnom sva imela visoke ambicije za večaztežajke ampak na koncu iz različnih razlogov (kar absolutno ni bilo pomanjkanje kondicije ali moči ?) nobene nisva zares dokončala, zato sem ga hitro…
Matica sem vprašal če bi šel kaj plezat 29.8.2024 ampak so imeli plane it v Courmayer. Malo sem spraševal naokoli če bi kdo sel kej plezat, a mi je Matic naslednji dan povedal, da so odpovedali Courmayer zaradi vremena in da bi šel plezat v Steno. Bila je ideja da greva plezat Helbo z Čopom a sva na poti prebrala da so popoldne napovedane nevihte zato sva se odločila, da greva plezat Peternelovo smer(VII/V). V smer sva vstopila okoli 8.00, zakaj tako pozno? Zato ker sva si vzela čas, da sva občudovala Steno in studirala kaj je treba še vse…
Z Vidom sva planirala splezati Skalaški steber (V-) v Škrlatici, na koncu pa se iz stene povlekla po desni varianti Škrlatiških gredah (III+) malo pred sončnim zahodom. Na praznični četrtek, 15.8., sva se odpravila proti Krnici, avto pustila pri Ruskem križu in se mimo plezalnega tabora Klin podala na pot proti bivaku I v Veliki Dnini. Pri koči sva dobila informacijo, da načeloma v bivaku ni nobenega (za Čehe in Poljake pa »ne morejo garantirat, ker ti itak nikoli nič ne sporočijo«), tako da sva v hitrem tempu zavila z markirane poti v suho strugo, se dvignila pod ostenje Škrlatice…
Več...
Plezali smo: Dibona, Cima Grande di Lavaredo, IV+, 500 m; Ivan Klasinc, enakovredna, 15. 8. 2024 Via delle Guide + Via Comici, Torre piccola di Falzarego, IV+, 230 m; Ivan Klasinc, enakovredna, 16. 8. 2024 Via Gluck, Seconda Torre del Sella, VI-, 300 m; Jordi Casas, Ivan Klasinc, druga (dva raztežaja naprej), 17. 8. 2024 Novica, da imamo kolektivca 16. 8., je pomenila, da imam 4 dni plezanja v kosu. Štiri! “Dolomiti!” sem takoj pomislila. S kom pa? Z mojo najljubšo swingers team ekipo. Vanč, Primož in Jordi (AO Internešnl). Žal se nam Primož…
Lansko leto sem na prijetnem kolesarskem izletu do Belopeških jezer prvič v živo ugledal mogočni zid Malega Koritniškega Mangarta in bil izredno navdušen. Ker nisem nič poznal v tisti steni, sem takoj šel na portal Primorske stene in se zagledal v Frančkovo mojstrovino Meč. Tako nekako sem si zadal glavni letošnji cilj v slovenskih stenah pa čeprav je geografsko verjetno stena Italijanska? Nevem, vseeno mi je, vrh je slovenski. Za soplezalca sem dobil izredno zanesljivega Miho Vajdo (Kozjak Maribor), ki je imel še neporavnane račune s to smerjo. Zaradi dolžine smeri in njene kompleksnosti sva se dogovorila, da greva pod…
Izčrpana neintenzivistična duša si po zadjem bolusu nočnih želi samo miru in tople skale. Po kratkih pogajanjih sva s Tomažem zavila v Karnijce. V soboto sva plezala Torre Nuviernulis- Camino Feruglio (200m, IV). Smer ponudi dva cuga kamina za pomigat, nad tem pa se položi in do vrha izplezaš po lažjem terenu. Sestop poteka po normalni smeri, ki sta jo pred slabimi 130 let preplezala Julius Kugy in Jože Komac. Carja! Sestopila sva nazaj na kočo Grauzarija in ob enem rosnem so potekala nadaljnja pogajanja o poteku vikenda. Prijaznost oskrbnikov na koči je močno botrovala odločitvi, da ostaneva. Postrežba v…
25. 7. 2024 sva z Markom Lebanom po slabih dveh urah dostopa vstopila v smer, ki ponuja lepo in zahtevno plezarijo. Vsi raztežaji so večinoma opremljeni, a vseeno je potrebna koncentracija. Paziti je potrebno na trenje vrvi. Smer je lepo izpeljana. Plezaš po naravnih, izpostavljenih zračnih prehodih. Po 6,5 ure sva prišla na vrh Velike Mojstrovke. Z vrha je lep razgled na Jalovec, Mangart in druge vrhove Julijskih Alp.